Kolikor imen za mame in žene,
toliko pesmi!
Piskajo v trobentice rumene
so none in ome,
vse s svetim zaznamovane
in s križem Madone.
Kruh in božanje nežno
nosijo v dlani,
ptico s pesmijo nepresežno
na srčni strani.
Vejo za zvezdni prah,
zrle so v brezna pogube
in kot žive, bi umrle
za svoje ljube.
(T. Pavček)