Laško – sotočje trajnostne mobilnosti
Laščanke in Laščani prizadevno sooblikujejo občinsko Celostno prometno strategijo
Laščanke in Laščani prizadevno sooblikujejo občinsko Celostno prometno strategijo
Dobra udeležba občanov na javnih razpravah in tvorno sodelovanje na dosedanjih posvetovanjih je pokazatelj, da želijo občani aktivno soustvarjati prihodnost prometa in mobilnosti v občini Laško. To je pripomoglo, da smo uspešno izvedli drugo in tretjo javno razpravo, ki sta potekali zadnje dni oktobra in sredi novembra.
Druga javna razprava: o današnjem stanju mobilnosti in možnih poteh razvoja
Druga javna razprava je bila namenjena predstavitvi osnutka analize stanja mobilnosti v občini in različnih poti možnega razvoja mobilnosti v prihodnosti (tako imenovanih scenarijev). Pri pripravi osnutka analize in scenarijev je strokovna skupina pod vodstvom podjetja LOCUS d. o. o. med drugim upoštevala tudi rezultate ankete, pa intervjuje s ključnimi deležniki v občini ter seveda mnenja in predloge, ki so jih občani podali na prvi javni razpravi junija letos.
Uvodni predstavitvi analize stanja mobilnosti je sledila razprava, v kateri so udeleženci poudarili, da bo zaradi značilnosti prostora, še bolj pa zaradi težav v postopkih samega umeščanja v prostor, v občini težko graditi nove prometnice. Dodatne težave predstavljajo tudi sektorski zakoni in njihova togost. Vsak sektor namreč zahteva dosledno upoštevanje »svojih« zakonov, premalo je uspešnega usklajevanja in dobrih skupnih rešitev. Vsekakor je prav infrastruktura najbolj potrebna izboljšav, da bi dosegli večjo varnost. Med komentarji udeležencev je bil tudi ta, da je v analizi javni potniški promet predstavljen bolj za mesto, kot za zaledje, čeprav so v zaledju razmere še slabše kot v mestu. To je treba to ustrezno upoštevati. Poleg tega je treba po mnenju udeležencev razprave v analizi še bolj izpostaviti stanje in potrebe mobilnosti invalidov.
V nadaljevanju dogodka so bili predstavljeni štirje možni scenariji razvoja mobilnosti: od (i) ničelnega scenarija, ki preprosto nadaljuje sedanje trende, do (ii) scenarija, ki optimizira motorni promet, pa (iii) scenarija, ki podpira ter spodbuja hojo in kolesarjenje, in ne nazadnje do (iv) scenarija, ki optimizira tri glavne oblike trajnostne mobilnosti - javni potniški promet, hojo in kolesarjenje, ob zmanjšani rabi motoriziranega prometa, ki je hkrati manj obremenjujoč za okolje. V razpravi o prednostih in pomanjkljivostih predstavljenih scenarijev so udeleženci med drugim predlagali, naj bo v zadnjem »trajnostnem« scenariju še bolj poudarjen javni potniški promet, ki je potreben tudi zaradi hribovitega reliefa občine. Povečati je treba tudi vlogo taksijev, seveda električnih in hibridnih. Za bolj trajnostno mobilnost pa bo potrebnih tudi veliko t. i. mehkih ukrepov, ki bodo povečali ozaveščenost občanov in jih spodbujali h gibanju – hoji in kolesarjenju ter uporabi čistejših vozil.
Javna razprava o scenarijih je bila namenjena temeljitemu razmisleku o možnih poteh prihodnjega razvoja mobilnosti in o posledicah, ki jih posamezne poti prinašajo. S to razpravo so pripravljavci CPS skušali povečati ozaveščenost o bolj trajnostnih rešitvah mobilnosti, hkrati pa dobiti odzive in mnenja občanov o tem, ali in kako so take rešitve sprejemljive in izvedljive v praksi. Razprava o scenarijih pa je bila tudi nekakšna priprava za oblikovanje vizije mobilnosti v občini, ki je predstavljala naslednji korak v pripravi CPS.
Druga javna razprava je bila namenjena predstavitvi osnutka analize stanja mobilnosti v občini in različnih poti možnega razvoja mobilnosti v prihodnosti (tako imenovanih scenarijev). Pri pripravi osnutka analize in scenarijev je strokovna skupina pod vodstvom podjetja LOCUS d. o. o. med drugim upoštevala tudi rezultate ankete, pa intervjuje s ključnimi deležniki v občini ter seveda mnenja in predloge, ki so jih občani podali na prvi javni razpravi junija letos.
Uvodni predstavitvi analize stanja mobilnosti je sledila razprava, v kateri so udeleženci poudarili, da bo zaradi značilnosti prostora, še bolj pa zaradi težav v postopkih samega umeščanja v prostor, v občini težko graditi nove prometnice. Dodatne težave predstavljajo tudi sektorski zakoni in njihova togost. Vsak sektor namreč zahteva dosledno upoštevanje »svojih« zakonov, premalo je uspešnega usklajevanja in dobrih skupnih rešitev. Vsekakor je prav infrastruktura najbolj potrebna izboljšav, da bi dosegli večjo varnost. Med komentarji udeležencev je bil tudi ta, da je v analizi javni potniški promet predstavljen bolj za mesto, kot za zaledje, čeprav so v zaledju razmere še slabše kot v mestu. To je treba to ustrezno upoštevati. Poleg tega je treba po mnenju udeležencev razprave v analizi še bolj izpostaviti stanje in potrebe mobilnosti invalidov.
V nadaljevanju dogodka so bili predstavljeni štirje možni scenariji razvoja mobilnosti: od (i) ničelnega scenarija, ki preprosto nadaljuje sedanje trende, do (ii) scenarija, ki optimizira motorni promet, pa (iii) scenarija, ki podpira ter spodbuja hojo in kolesarjenje, in ne nazadnje do (iv) scenarija, ki optimizira tri glavne oblike trajnostne mobilnosti - javni potniški promet, hojo in kolesarjenje, ob zmanjšani rabi motoriziranega prometa, ki je hkrati manj obremenjujoč za okolje. V razpravi o prednostih in pomanjkljivostih predstavljenih scenarijev so udeleženci med drugim predlagali, naj bo v zadnjem »trajnostnem« scenariju še bolj poudarjen javni potniški promet, ki je potreben tudi zaradi hribovitega reliefa občine. Povečati je treba tudi vlogo taksijev, seveda električnih in hibridnih. Za bolj trajnostno mobilnost pa bo potrebnih tudi veliko t. i. mehkih ukrepov, ki bodo povečali ozaveščenost občanov in jih spodbujali h gibanju – hoji in kolesarjenju ter uporabi čistejših vozil.
Javna razprava o scenarijih je bila namenjena temeljitemu razmisleku o možnih poteh prihodnjega razvoja mobilnosti in o posledicah, ki jih posamezne poti prinašajo. S to razpravo so pripravljavci CPS skušali povečati ozaveščenost o bolj trajnostnih rešitvah mobilnosti, hkrati pa dobiti odzive in mnenja občanov o tem, ali in kako so take rešitve sprejemljive in izvedljive v praksi. Razprava o scenarijih pa je bila tudi nekakšna priprava za oblikovanje vizije mobilnosti v občini, ki je predstavljala naslednji korak v pripravi CPS.
Izžreban dobitnik nagrade za sodelovanje v anketi
Tik pred zaključkom druge javne razprave je direktorica občinske uprave Sandra Barachini izžrebala nagrajenca, ki je dobil kolo. Nagrajenec je bil izžreban iz skupine 45 občanov in občank, ki so sodelovali v poletni anketi o mobilnosti v občini
Tik pred zaključkom druge javne razprave je direktorica občinske uprave Sandra Barachini izžrebala nagrajenca, ki je dobil kolo. Nagrajenec je bil izžreban iz skupine 45 občanov in občank, ki so sodelovali v poletni anketi o mobilnosti v občini
Izbran slogan: Sotočje trajnostne mobilnosti
Skozi poletno anketo je bilo zbranih tudi nekaj domiselnih predlogov za občinski slogan:
- Sotočje trajnostne mobilnosti.
- V družbi je vsaka pot lepša!
- Ne bodi lenilen, bodi mobilen!
- Na vlak in kolo za zdravo telo!
- Laško – varno in zdravo!
- Na varno cesto – v Laško mesto.
Za potrebe CPS smo izbrali prvi slogan, ker je najbolj povezuje z občinskim, ob različnih priložnostih pa bomo lahko uporabili tudi ostale. Vsem predlagateljem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
Skozi poletno anketo je bilo zbranih tudi nekaj domiselnih predlogov za občinski slogan:
- Sotočje trajnostne mobilnosti.
- V družbi je vsaka pot lepša!
- Ne bodi lenilen, bodi mobilen!
- Na vlak in kolo za zdravo telo!
- Laško – varno in zdravo!
- Na varno cesto – v Laško mesto.
Za potrebe CPS smo izbrali prvi slogan, ker je najbolj povezuje z občinskim, ob različnih priložnostih pa bomo lahko uporabili tudi ostale. Vsem predlagateljem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
Tretja javna razprava: o želenem stanju mobilnosti v občini
Tretja javna razprava je potekala sredi novembra in je bila nekoliko drugačna od predhodnih dveh. Zasnovana je bila namreč kot delavnica, saj so udeleženke in udeleženci v manjših skupinah skupaj oblikovali predstave o želenem stanju mobilnosti in prometa v prihodnosti. Za drugačnost srečanja pa je poskrbela tudi skupinica petošolcev: Tie, Tjaše in Nejca, ki so v simpatičnem in pogumnem nastopu predstavili svoje ideje o prevoznih sredstvih in o načinih mobilnosti v času, ko bodo sami odrasli. Današnja prevozna sredstva po njihovem mnenju preveč onesnažujejo okolje, zato bodo izumili pravljična vozila in »megamobile«, ki jih bodo poganjali sonce, dež, pa tudi gorivo iz alg in kaktusov. Okolje bo čisto, potovanja pa zelo zanimiva. Kdo ve, kako bo tam okoli leta 2030? Pri sedanjem hitrem razvoju utegne katera od njihovih idej postati resnična.
Vsekakor pa so bile iskrive predstave petošolcev resnična spodbuda za nadaljevanje srečanja, ko so udeleženke in udeleženci razmišljali o tem, kako naj se mobilnost v Občini Laško razvija in kakšno je želeno stanje v prihodnosti, tam okoli leta 2030. V manjših skupinah so razpravljali in zapisovali svoje predstave o prihodnosti, na zaključku pa so predstavili svoje predloge. Na kratko bi zbrane predstave o želenem stanju lahko povzeli takole:
V Občini Laško (2030) so občanom in obiskovalcem na voljo raznolike oblike javnega prevoza: električni vlaki, brezplačni, okretni medkrajevni in mestni avtobusi, ki so opremljeni z mobilnimi aplikacijami in vozijo v krajših časovnih presledkih, »kavalir« usluga za krajše prevoze starejših, šolski prevozi, ki omogočajo tudi prevoz ostalih občanov. Za lažje premikanje v mestu so v uporabi moderne rešitve: tlačne cevi, vzpenjače, »tekoči pločniki«, turistični električni vlakec povezuje mesto in obe zdravilišči. Tudi Sava in Savinja sta plovni in uporabljeni za prevoze. Prevozna sredstva so električna ali hibridna, uporablja se le tehnologija, ki nima negativnih vplivov na okolje. Kolesarske poti in peščeve površine so urejene, nadzorovane, dobro označene, vendar ločene, da omogočajo večjo varnost. V ta namen je v mestnem jedru promet s kolesi omejen, javne površine so brez ovir za invalide. Vse občinske ceste so urejene, opremljene z visokotehnološko opremo, ki omogoča udobno in varno vožnjo, odpravljene so nevarne točke. Parkirna mesta za občane in turiste so zagotovljena v treh parkirnih hišah, na obrobju mesta je zgrajen heliodrom. Tovorni promet je izločen iz mesta, poteka po vzporedni obvozni cesti (3. razvojna os), dostava v mestu poteka v glavnem podzemno. Občani so aktivno soudeleženi pri načrtovanju prometnih ureditev in mobilnosti. V prometu so kultivirani in strpni . Občinska uprava spodbuja in nagrajuje trajnostno mobilnost z različnimi nagradami in z vzgojo ter izobraževanjem.
To je le kratek povzetek povedanega, udeleženci so namreč nanizali velik nabor predstav o želenem stanju. Njihova videnja in predstave so upoštevani pri oblikovanju osnutka besedila vizije mobilnosti v občini, osnutek pa so načrtovalci CPS še nadgradili in oblikovali predlog vizije. Predlog bo javno objavljen in nekaj časa se bodo zbirali predlogi dopolnitev. Po ustrezni vključitvi dopolnitev pa bo vizija dokončna in bo poleg analize stanja uporabljena za določitev ciljev in konkretnih ukrepov Celostne prometne strategije. Vizija trajnostne mobilnosti v Občini Laško bo predstavljena tudi na posebni razstavi, ki je v pripravi in pri kateri bodo sodelovali tudi osnovnošolci in najmlajši.
Tretja javna razprava je potekala sredi novembra in je bila nekoliko drugačna od predhodnih dveh. Zasnovana je bila namreč kot delavnica, saj so udeleženke in udeleženci v manjših skupinah skupaj oblikovali predstave o želenem stanju mobilnosti in prometa v prihodnosti. Za drugačnost srečanja pa je poskrbela tudi skupinica petošolcev: Tie, Tjaše in Nejca, ki so v simpatičnem in pogumnem nastopu predstavili svoje ideje o prevoznih sredstvih in o načinih mobilnosti v času, ko bodo sami odrasli. Današnja prevozna sredstva po njihovem mnenju preveč onesnažujejo okolje, zato bodo izumili pravljična vozila in »megamobile«, ki jih bodo poganjali sonce, dež, pa tudi gorivo iz alg in kaktusov. Okolje bo čisto, potovanja pa zelo zanimiva. Kdo ve, kako bo tam okoli leta 2030? Pri sedanjem hitrem razvoju utegne katera od njihovih idej postati resnična.
Vsekakor pa so bile iskrive predstave petošolcev resnična spodbuda za nadaljevanje srečanja, ko so udeleženke in udeleženci razmišljali o tem, kako naj se mobilnost v Občini Laško razvija in kakšno je želeno stanje v prihodnosti, tam okoli leta 2030. V manjših skupinah so razpravljali in zapisovali svoje predstave o prihodnosti, na zaključku pa so predstavili svoje predloge. Na kratko bi zbrane predstave o želenem stanju lahko povzeli takole:
V Občini Laško (2030) so občanom in obiskovalcem na voljo raznolike oblike javnega prevoza: električni vlaki, brezplačni, okretni medkrajevni in mestni avtobusi, ki so opremljeni z mobilnimi aplikacijami in vozijo v krajših časovnih presledkih, »kavalir« usluga za krajše prevoze starejših, šolski prevozi, ki omogočajo tudi prevoz ostalih občanov. Za lažje premikanje v mestu so v uporabi moderne rešitve: tlačne cevi, vzpenjače, »tekoči pločniki«, turistični električni vlakec povezuje mesto in obe zdravilišči. Tudi Sava in Savinja sta plovni in uporabljeni za prevoze. Prevozna sredstva so električna ali hibridna, uporablja se le tehnologija, ki nima negativnih vplivov na okolje. Kolesarske poti in peščeve površine so urejene, nadzorovane, dobro označene, vendar ločene, da omogočajo večjo varnost. V ta namen je v mestnem jedru promet s kolesi omejen, javne površine so brez ovir za invalide. Vse občinske ceste so urejene, opremljene z visokotehnološko opremo, ki omogoča udobno in varno vožnjo, odpravljene so nevarne točke. Parkirna mesta za občane in turiste so zagotovljena v treh parkirnih hišah, na obrobju mesta je zgrajen heliodrom. Tovorni promet je izločen iz mesta, poteka po vzporedni obvozni cesti (3. razvojna os), dostava v mestu poteka v glavnem podzemno. Občani so aktivno soudeleženi pri načrtovanju prometnih ureditev in mobilnosti. V prometu so kultivirani in strpni . Občinska uprava spodbuja in nagrajuje trajnostno mobilnost z različnimi nagradami in z vzgojo ter izobraževanjem.
To je le kratek povzetek povedanega, udeleženci so namreč nanizali velik nabor predstav o želenem stanju. Njihova videnja in predstave so upoštevani pri oblikovanju osnutka besedila vizije mobilnosti v občini, osnutek pa so načrtovalci CPS še nadgradili in oblikovali predlog vizije. Predlog bo javno objavljen in nekaj časa se bodo zbirali predlogi dopolnitev. Po ustrezni vključitvi dopolnitev pa bo vizija dokončna in bo poleg analize stanja uporabljena za določitev ciljev in konkretnih ukrepov Celostne prometne strategije. Vizija trajnostne mobilnosti v Občini Laško bo predstavljena tudi na posebni razstavi, ki je v pripravi in pri kateri bodo sodelovali tudi osnovnošolci in najmlajši.
Naslednji koraki v pripravi strategije: oblikovanje ciljev in ukrepov
Z vizijo bo opisana zaželena prihodnost na področju mobilnosti v občini. Da bi takšno prihodnost lažje dosegli, moramo vizijo podpreti z natančno določenimi cilji in opredeliti raven ter vsebine izboljšav, ki jih želimo doseči na izbranih področjih mobilnosti. V ta namen bo že v decembru ožja skupina ključnih deležnikov na področju prometa in mobilnosti skupaj z izdelovalci CPS na posebni delavnici obravnavala osnutek ciljev in določala ukrepe za dosego ciljev. Predstavljeni bodo osnutek vizije in osnutek ciljev ter ciljnih vrednosti na področju mobilnosti, nato pa bo potekala skupna razprava in zbiranje povratnih mnenj ter morebitnih predlogov dopolnitev. Pomemben cilj delavnice je tudi skupaj z deležniki oblikovati nabor ukrepov za dosego načrtovanih ciljev.
Obenem vas vabimo, da si rezervirate datum in se udeležite četrte javne razprave o pripravi CPS, ki bo potekala 18. 1. 2017 v Otročjem centru Kino Laško. Namen javne razprave je potrditi oz. dopolniti predlog ciljev CPS ter pridobiti prvi nabor potrebnih ukrepov za uresničitev teh ciljev.
Z vizijo bo opisana zaželena prihodnost na področju mobilnosti v občini. Da bi takšno prihodnost lažje dosegli, moramo vizijo podpreti z natančno določenimi cilji in opredeliti raven ter vsebine izboljšav, ki jih želimo doseči na izbranih področjih mobilnosti. V ta namen bo že v decembru ožja skupina ključnih deležnikov na področju prometa in mobilnosti skupaj z izdelovalci CPS na posebni delavnici obravnavala osnutek ciljev in določala ukrepe za dosego ciljev. Predstavljeni bodo osnutek vizije in osnutek ciljev ter ciljnih vrednosti na področju mobilnosti, nato pa bo potekala skupna razprava in zbiranje povratnih mnenj ter morebitnih predlogov dopolnitev. Pomemben cilj delavnice je tudi skupaj z deležniki oblikovati nabor ukrepov za dosego načrtovanih ciljev.
Obenem vas vabimo, da si rezervirate datum in se udeležite četrte javne razprave o pripravi CPS, ki bo potekala 18. 1. 2017 v Otročjem centru Kino Laško. Namen javne razprave je potrditi oz. dopolniti predlog ciljev CPS ter pridobiti prvi nabor potrebnih ukrepov za uresničitev teh ciljev.
