MUZEJ ELEKTROPRENOSA »FALA - LAŠKO« V RTP LAŠKO
Le malo Laščanov, kaj šele ostalih Slovencev ve, da je bila prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon v Sloveniji zgrajena leta 1885 (po ustnem izročilu celo leta 1981) v Zdravilišču Laško. Tako je prva žarnica v Laškem oz. na Spodnjem Štajerskem zasvetila že šest let po Edisonovem odkritju žarnice (v prvotni oz. patenti obliki je razstavljena v RTP Laško), ko se je pričelo obdobje neslutenega napredka za človeštvo. Čeprav so bile v naslednjih desetletjih na ozemlju sedanje Slovenije zgrajene posamezne manjše proizvodne enote, je bila elektrifikacija možna šele z izgradnjo večjih proizvodnih objektov in s prenosom električne energije na večje razdalje. To se je zgodilo leta 1924, ko je podjetje Fala d.d. zgradilo 77 km dolg 80 kV daljnovod (DV) od HE Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) 80/35 kV Laško in naprej DV 35 kV od RTP Laško do TE Trbovlje. V Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil to prvi prenosni daljnovod, uveljavilo se je tudi prvo paralelno obratovanje v večjem obsegu in ustanovljen je bil prvi vzdrževalni obrat v RTP Laško. To je pomenilo pričetek razvoja elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji.
Na predhodno navedeno prvo napravo za proizvodnjo električne energije na vodni pogon v Sloveniji ni ostalo nobenega spomina, fotografije ali delčkov naprave, razen skromnih pisnih dokumentov. Podobno bi se lahko zgodilo tudi s spomini na razvoj prenosne dejavnosti v Sloveniji. Toda marljive roke prenosnih delavcev so skozi desetletja ohranile marsikateri starinski eksponat in rodila se je ideja o oblikovanju muzejske zbirke, seveda na lokaciji, kjer se je vse skupaj začelo. Zato ni naključje, da je muzej lociran v RTP 110/35 kV Laško, v prvem delu pa je bil odprt 8. oktobra leta 2004 na slovesnosti ob 80-letnici prenosne dejavnosti na ozemlju Slovenije. Naziv muzeja je simboličen, saj se imenuje: Muzej elektroprenosa »Fala - Laško«. Domačini so namreč območje RTP Laško, že od izgradnje leta 1924, imenovali kar Fala in tako je ostalo vse do današnjih dni.
Muzej je v prvem delu tematsko razdeljen na tri temeljna področja: razvoj tehnike razdelilnih transformatorskih postaj, razvoj daljnovodne tehnike in kadrovska statistika. K temu so dodana še podpodročja razvoja oziroma uporabe telefonskih aparatov, pisalnih strojev in zbirka elementov naprav poškodovanih med havarijami v elektroprenosni dejavnosti. Zbirki s področja razdelilnih transformatorskih postaj in daljnovodne tehnike sta locirani v dveh ločenih objektih, večji eksponati pa so na ogled v zunanji pokriti lopi, kjer prevladujejo večji starinski delovni stroji in visokonapetostne stikalne naprave.
Konec maja pa so na lokaciji RTP Laško, slovesno odprli še drugi del muzeja elektroprenosa »Fala - Laško« in predstavili dopolnjeno zbirko dragocenih eksponatov. Ob predstavnikih Elektro Slovenija je trak veselo prerezal župan Laškega Franc Zdolšek.
Obstoječi muzej je v drugem delu razširjen z agregatom iz hidroelektrarne Čegeljše iz Podljubelja pri Tržiču. Slednji je edinstveni primerek s Francisovo spiralno turbino iz leta 1903, predstavlja prvo visokotlačno napravo pri nas, z vodnim padcem 104, 6 metra pa tudi eno prvih hidroelektrarn na svetu s padcem nad 100 metrov. Razstavljen agregat je opremljen še z originalnim vzbujalnikom, generatorjem 2 MVA, 6,6 kV napetosti, vztrajnikon in pripadajočimi ležaji. Ob tem so z animacijo prikazani tudi pridobivanje, prenos in distribucija električne energije od proizvajalca do potrošnika. Prav tako je na ogled daljnovodna oprema in oprema iz razdelilnih transformatorskih postaj ter računalniški elementi, laboratorijski pripomočki iz EIMV (Elektroinštitut Milan Vidmar), relejne zaščite, merilni instrumenti, električni števci in nekdanja komandna plošča ter še vrsto elementov, ki so jih in jih še vedno uporabljajo delavci Elektro Slovenija, d.o.o. pri svojem delu sistemskega operaterja prenosnega omrežja Republike Slovenije.
Muzej si je mogoče ogledati po predhodni najavi na tel. 03 703 5211 vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro, za organizirane skupine pa tudi v ostalih dneh.
Mag. Srečko Lesjak