Na torkovem dogodku v okviru operacije "Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev", kjer je bila Občina Laško vodilni partner, se je zbralo ogromno število ljudi.
Devet predavateljev nas je seznanilo o pomembnosti opraševanja, kemizaciji okolja, biotičnih agensih, o sami zakonodaji in kmetijski politiki, pomenu gozda, ...
Vodilni partner, Občina Laško, in ostali partnerji v projektu: Čebelarsko društvo Laško, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Thermana Laško in STIK Laško, z omenjeno operacijo dopolnjujemo in nadgrajujemo projekt Spoznajmo čebelarsko dediščino, ki je bil sofinanciran s sredstvi Leader v programskem obdobju 2007–2013 in čigar evalvacija je pokazala, da povpraševanje po tovrstnih vsebinah osveščanja, izobraževanja in promocije dediščine narašča.
Zbrane, ki so do zadnjega kotička zapolnili Zlato dvorano Zdravilišča Laško, je najprej nagovoril župan Občine Laško, Franc Zdolšek, ki je pozdravil tovrstne operacije in poudaril pomen čebel in njihovega dela, nato je spregovorila še ravnateljica in direktorica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, Štefanija Kos Zidar.
Štefanija Kos Zidar
Pred okroglo mizo je sledilo predavanje doc. dr. Gordane Glavan (Biotehniška fakultetat), ke je predstavila ogroženost pestre združbe opraševalcev zaradi kemizacije okolja, o čemer priča tudi Evropski rdeči seznam. Omenjeno poročilo vsebuje mnogo priporočil za preprečevanje trenda zmanjševanja medonosnih čebel in divjih opraševalcev, ki imajo z opraševanjem bistveno vlogo pri vzdrževanju ekosistemov in zagotavljanju zadostnih količin hrane. Ta priporočila povzemajo in za slovenske razmere dopolnjujejo tudi slovenski čebelarji ter strokovnjaki na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Opraševanje je zelo pomembna ekosistemska storitev, saj znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo kar 110 milijonov EUR letno, vrednost opraševanja za naravo pa je neprecenljiva. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da zelo pomemben delež k tej vrednosti prispevajo divji opraševalci zlasti čmrlji in čebele samotarke, pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči … Za zanesljivo opraševanje je zato ključnega pomena varovanje pestrosti opraševalcev, zanašanje samo na medonosno čebelo pa je gledano dolgoročno tvegano. Dr. Glavanova nas je v predavanju z naslovom »Nevarnost nahrbtnika tujih snovi za preživetje čebel in divjih opraševalcev« seznanila tudi z možnostmi, kako lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju stanja na tem področju.
Namen okrogle mize z naslovom »Opraševalci, neprecenljivi sodelavci« je bil prispevati k osveščanju in izobraževanju širše javnosti o nepogrešljivi in neprecenljivi ekosistemski storitvi opraševanja za prehransko samooskrbo – vsaka tretja žlica je namreč odvisna od čebel – in biotsko raznovrstnost. V Sloveniji je zaradi naravnih danosti in dragocene čebelarske tradicije ter vrhunskega čebelarskega znanja opraševalski servis s strani medonosne čebele še vedno zadovoljiv, s strani divjih opraševalcev pa sicer razmeroma velik, a prezrt in zato slabo izkoriščen, brez ukrepanja in strategije varovanja pa ga lahko kmalu tudi izgubimo.
Udeleženci okrogle mize so poudarili:
- mag. Andrej Flis, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Laško in vodjo operacije »Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev«, je predstavil glavne poudarke in temeljne cilje operacije.
- Anja Žužej Gobec, univ. dipl. ing. agronomije, zaposlena na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je predstavila prednosti biotičnega varstva rastlin, biotične agense, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za trženje in podjetja, ki te biotične agense tržijo.
- Bogdana Kapitler, univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva, zaposlena na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je predstavila kako Slovenija in EU s svojo zakonodajo in kmetijsko politiko prispevata k izboljšanju biotske pestrosti in s tem tudi ohranjanju pestre združbe opraševalcev.
- Andreja Gerčer, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, zaposlena na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je razložila ako je z razširjenostjo invazivnih tujerodnih rastlin, tudi tistih medovitih, v Sloveniji ter kakšno nevarnost predstavljajo za naravno ravnovesje in kaj lahko storimo sami, da preprečimo njihovo nadaljnje širjenje.
- predsednik Čebelarskega društva Laško, Franc Šolar, je kot čebelar in s tema ambasador varstva narave, je predstavil pomen opraševanja za pridelavo hrane.
- Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja, Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije, enota Celje, je podal predstavitev pozitivnega odnosa ekološkega kmetijstva do biodiverzitete in do zagotavljanja nepretrganega in transparentnega nadzora nad pridelavo in predelavo pridelkov oz. živil »od njive do krožnika«.
- Aleksander Ratajc, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je predstavil medsebojno soodvisnost gozda in pestre združbe opraševalcev.
- doc. dr. Gordana Glavan, je podala mnenje o predstavljenih vsebinah v navezavi na njeno predavanje.
- Marina Bezgovšek, STIK Laško, pa je predstavila pomen vsebin operacije »Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev« za nadaljnji razvoj zelenih turističnih produktov v destinaciji Laško, sotočje dobrega.
Okrogla miza je pokazala, da operacija prispeva k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti območja, njene vsebine pa nas zavezujejo, da k temu prispevamo vsi, vsak po svojih najboljših močeh in v tesnem medsektorskem sodelovanju.
