7. november je za Občino Laško pomemben dan, saj takrat praznuje občinski praznik.
Tudi letošnja proslava je bila v Kulturnem centru Laško in je minila v vedrem vzdušju.
Župan Franc Zdolšek je podelil občinska priznanja, in sicer 4 kristalne grbe, en bronasti grb, 3 srebrne grbe ter enega zlatega.
Posthumno smo z nazivom častni občan počastili amaterskega zgodovinarja, kritika, novinarja, iskalca in pisca zgodovinskih pričevanj o Laškem in širši okolici Eda Jelovška.
Podelili pa smo tudi priznanja za najbolj urejene hišo.
V kulturnem programu so nastopili kvartet trobil, plesalke Glasbene šole Laško-Radeče ter orkester z domačimi solisti.
Župan Franc Zdolšek
Zlati grb jre prejelo Turistično društvo Laško za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem.
Leto 1889 je bilo za Laško pomembno. To leto smo namreč pred natanko 130 leti postali bogatejši za današnje Turistično društvo Laško, ki skozi celotno zgodovino skrbi za izgled kraja, hkrati pa kulturno in družbeno življenje Laščanov dopolnjuje z raznolikimi dogodki in prireditvami. 22. april 1889 velja za nastanek takratnega olepševalnega, današnjega Turističnega društva Laško.
V letih po ustanovitvi so člani društva zavihali rokave, urezali sprehajalne poti po levem in desnem bregu Savinje, uredili okolje slapa Sopota v Tevčah, zgradili brvi čez Lahomnico, uredili blagoslovljeni studenec v Jagočah ter na levem bregu postavili kopalne ute, ki so bile prave tesarske umetnine. V času med obema vojnama so postavili vremensko hišico, za vedno pa je društveno dejavnost zaznamovala prireditev Pivo in cvetje, ki je bila vrsto let natančno koordinirana in skrbno organizirana skupaj z ostalimi društvi našega kraja.
Nekoč je TD živelo in cvetelo v vsej svoji veličini. Prispevali so denar za druga društva, za popravilo Kulturnega doma v Laškem, subvencionirali so Planinsko društvo Laško za dom na Šmohorju, čebelarje za postavitev razstave ter krajevno skupnost Laško za asfaltiranje Aškerčevega trga ter krajevno skupnost Marija Gradec za enak namen. Prispevke so darovali tudi godbi, pevskemu društvu TIM ter hortikulturnemu društvu. Osamosvojitev in življenje v lastni državi pa sta prinesla kar lepo število sprememb. Če je društvo v preteklosti skrbelo za zgled, kulturo in utrip družabnega življenja v Laškem, bi lahko dejali, da je turistično društvo kot tako dalo obličje našemu malemu kraju na sotočju dobrega. Danes v društvu predvsem želijo povezovati društva naše občine ter skupaj z zainteresiranimi sooblikovati obličje malega zelenega mesteca ob Savinji.
Srebrni grb je prejela Mojca Leskovar za uspešno poslovno delo in prispevek k razvoju in ugledu občine.
Mojca Leskovar je Laščanka, ki je vse svoje življenje tako ali drugače povezana z Zdraviliščem Laško, danes Thermano, d. d. Že kot dijakinja je v podjetju opravljala delo receptorja, svojo poslovno pot pa je začela kot prodajni referent v podjetju. V 25 letih je tako prehodila pot različnih vodstvenih položajev. Aprila 2016 je začela sodelovati v upravi družbe, maja 2019 pa je prevzela mesto predsednice uprave podjetja, ki predstavlja največjega zaposlovalca v občini Laško in širše, saj je v njej zaposlenih 500 ljudi.
Mojca Leskovar je pripadna svojemu kraju, za katerega želi, da se razvija v smeri odlične turistične destinacije. S svojim ugledom, izkušnjami in bogatim znanjem prispeva k uveljavljanju tako Thermane, d. d., kot tudi Laškega. Na turizem gleda širše in razume, kako pomembna so za obiskovalce Laškega raznovrstna doživetja, zato podpira lokalno okolje in izkazuje velik posluh podjetjem, društvom in posameznikom, ki se trudijo v smeri turističnega razvoja lokalnega okolja. Podpira projekte in prireditve, ki s svojo kreativnostjo lahko prispevajo k razvoju kraja in z aktivnim članstvom v Turističnem društvu Laško pomaga pri uresničitvi zadanih projektov. Na svoji celotno poslovni poti je s svojim delovanjem prispevala k razvoju in ugledu Občine Laško.
Srebrni grb se podeli Smučarskem klubu Zlatorog Laško za uspešno delovanje z mladimi na smučarskem področju.
8. februarja 1979 je bil v Laškem ustanovljen Smučarski klub Zlatorog Laško, ki je takrat deloval v okviru TVD Partizan kot smučarska sekcija. SK Zlatorog od obstoja dalje izobražuje šolske in predšolske otroke smučanja v občini Laško in širše. S skrbnim naborom odgovornih in strokovnih učiteljev smučanja, pretežno iz lastnih vrst, vsako leto zagotavlja tečaje smučanja, na katerih otroci pridobijo osnovna in nadaljevalna znanja smučarskih tehnik in veščin ter obenem koristno preživljajo prosti čas. Od leta 2004 pa do 2018 se je tečajev smučanja udeležilo 804 učencev osnovnih šol in 322 otrok iz vrtca, skupaj 1126 otrok.
Poleg izobraževanja se je Zlatorog posvečal tudi tradicionalnemu tekmovanju, ki so ga enkrat letno izvedli na Jasi na smučišču Rogla. Zlatorogov pokal je skozi leta doživel nekaj modifikacij in je med Laščani najbolj odmevno in po udeležbi najštevilčnejše tekmovanje.
Ob obletnicah se po navadi spomni predvsem začetkov delovanja in vseh, ki so zgodbo o 40- letnem delu in uspehih pomagali ustvarjati. Za klub je pomembno, da ohranja stik z mladimi in njihovimi idejami, zato se v klubu veselijo novih mladih generacij smučarskih učiteljev, ki bodo v prihodnosti odigrali ključno vlogo, da se bo zgodba SK Zlatorog nadaljevala.
Srebrni grb je prejelo Društvo upokojencev Laško za uspešno delo s starejšimi na socialno humanitarnem in družbenem področju.
Društvo je poznano po svoji bogati dejavnosti, njihova glavna dejavnost pa je delovanje na socialno humanitarnem področju, saj obiskujejo ostarele članice in člane ter tistim, ki imajo zaradi nizkih pokojnin težave s preživetjem, pomagajo najti izhod iz težav. Prostovoljke društva obiskujejo najstarejše članice in člane na domovih in pa v domovih za ostarele. Ob tem jim izkažejo pozornost s skromnimi darili, ki jih sami izdelajo. Za člane organizirajo različne športne aktivnosti, saj se zavedajo, da je telesna aktivnost in zdrav način življenja v njihovem življenjskem obdobju še kako pomembna. Strokovno vodene telovadbe se že skoraj 20 let udeležuje skoraj sto telovadk v petih skupinah. Vsak drugi petek v mesecu organizirajo pohode, tudi ti imajo že dvajsetletno tradicijo. Organizirajo športna tekmovanja in se udeležujejo tekmovanj, ki jih organizirajo druga upokojenska društva v balinanju, kegljanju s kroglo na vrvici, v streljanju z zračno puško in v pikadu. Kako uspešni so v športnih tekmovanjih kaže njihova vitrina, v kateri je preko 130 pokalov.
V bogati 70 letni zgodovini društva so opravile številne generacije upokojencev tako pomembno družbeno vlogo v občini Laško, da si prav gotovo zaslužijo podelitev letošnjega srebrnega grba občine Laško.
Bronasti grb je prejel Marko Pavčnik za aktivno delo na družbenem in kulinaričnem področju.
Chef Marko Pavčnik je svojo profesionalno pot na področju kulinarike začel na Gradu Tabor Laško kot praktikant, vendar to ne pomeni da je na gradu že vse od takrat. Namreč lastno restavracijo sodobne slovenske kulinarike Pavus, ki domuje na Gradu Tabor pa vodi že vse od leta 2011. Njegovo ustvarjalnost in uspeh odlikujejo odličja z raznih tekmovanj tako doma kot v tujini. Že takoj prvo leto delovanja so Restavracijo Pavus prepoznali vodilni kulinarični ocenjevalci in jo uvrstili med najboljše restavracije v Sloveniji.
Temu so sledili tudi tuji ocenjevalci oz. zbiralci dobrih restavraciji, nakar so ga povabili v društvo JRE, ki združuje 14 restavraciji v Sloveniji in več kot 300 v tujini. To je sinonim za kvaliteto in strastne chefe. Nekateri ji pravijo celo "čakalnica na Michellinove zvezdice".
S svojim odličnim delom je Marko Pavčnik vzbudil pozornost komercialne televizije POP TV, kjer je 2 leti sodeloval kot strokovni komentator v priljubljeni TV oddaji Gostilna išče šefa, grad pa je bil tudi prizorišče snemanja oddaje Skriti šef. S tem je pomembno poskrbel za promocijo Laškega in občine Laško.
Njegovo odlično delo so prepoznali tudi številni turisti, ki so mu na eni izmed vodilnih turističnih spletnih strani, Trip advisor, namenili izvrstne ocene, s čimer je Laško postavil na turistični in kulinarični zemljevid, ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope in sveta, kar je za Laško kot turistično občino vsekakor izjemno. Je pomemben del kulinarično-turistične ponudbe Laškega, ob čemer skrbi tudi za to, da Laško ostaja priljubljena in zaželena poročna destinacija.
Ena izmed glavnih odlik Marka Pavčnika je dejstvo, da pri svojem ustvarjanju prisega na lokalno, med najbolj znanimi pa so njegove kulinarične stvaritve iz laškega piva.
Marko Pavčnik je dejaven tudi v lokalnem okolju. Poleg sodelovanja z lokalnimi pridelovalci je bil pomemben del projekta Okusi Laškega. Je prvi, ki je v projektu dobil naziv Hiša gastronomije. Ne gre pa prezreti niti spoštovanja vrednega odnosa Marka Pavčnika do svojih zaposlenih. Poleg svojega dela je javnosti postal znan tudi kot zaposlovalec, ki skrb za svoje zaposlene postavlja pred željo po dobičku. Da bi zaposlenim omogočil preživeti več časa s svojimi družinami, se je odločil, da bo Restavracija Pavus ob nedeljah zaprta, kar za zaposlene v gostinstvu predstavlja precejšen luksuz. S svojim dejanjem je prejel veliko odobravanje širše javnosti in se pokazal kot človek z izjemnim čutom za sočloveka.
Naziv Častnega občana je bil posthumno podeljen Edu Jelovšku za izjemen prispevek pri ohranjanju zgodovine Laškega.
Edo Jelovšek je bil amaterski zgodovinar, kritik, novinar, iskalec in pisec zgodovinskih pričevanj o Laškem in širši okolici, zbiralec dokumentov o zgodovini svojega kraja, avtor več knjig in biltenov o zgodovini in duhovnem utripu svojega kraja. V Laškem ga poznamo predvsem kot avtorja mnogih del in člankov, katerih tematika je bila zgodovina našega mesta, ljudski kulturni, verski in duhovni utrip, šege, navade in običaji, pa tudi popis infrastrukture. Ukvarjal se je z zbirateljstvom vseh informacij, dokumentov, zapisov ter ustnih virov.
Njegova velika strast pa je bila zgodovina lastnega kraja. Jelovšek je ves svoj prosti čas namenil temu, da je obiskoval župnišča, stare domačije in lokalno prebivalstvo. Hodil je po muzejih in brskal po starih zapisih, urbarjih in dokumentih. Veliko si je dopisoval tudi z zgodovinarji, med drugim tudi Jankom Orožnom. Ves svoj prosti čas je namenil samoizobraževanju v zgodovini, študiral je razne zgodovinske vire, zbiral podatke na terenu in vse skupaj skrbno zapisoval.
Ni pa se zanimal zgolj za zgodovino. Privlačili so ga tudi ljudje in okolica, njihovi običaji ter navade. Zapisoval in zbiral je pravljice, pripovedke, legende in običaje, zanimala so ga celo narečja. Uredil in zbral je popis gospodarske zgodovine našega kraja, zbral in popisal preteklost ustanov ter infrastrukture, vse od obdobja Rimljanov na naših tleh, pa do svoje sodobnosti. Zanimal ga je tudi kulturni utrip in družabno življenje, saj je natančno popisal in zbral tudi podatke raznih društev iz občine in širše okolice. Prav tako je posebno noto namenil tudi popisu obrtnikov, športnih dejavnosti, političnega utripa v kraju in še bi lahko naštevali.
O tem, da je Edo Jelovšek ne samo doprinos, temveč vrednota našega kraja, pričajo tudi knjižna dela, bilteni, zborniki in monografije, ki jih je izdal bodisi sam, bodisi v soavtorstvu z drugimi idejno somišljeniško usmerjenimi kolegi.
Lahko bi dejali, da je Jelovšek popisal in izsledil skoraj vso do sedaj znano zgodovino Laškega in njegove okolice. Kraj brez svoje zgodovine ne zmore obstajati. Brez tega ne obstajata ne turizem, ne kultura. Tudi obrtništvo in gospodarstvo izvirata tako rekoč iz izsledkov zgodovine. In če ob vsem skupaj povzamemo dejstvo, da je Jelovšek popisal in beležil celotno zgodovino našega kraja, lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da ga je pripomogel soustvarjati. Edo Jelovšek je eden izmed večjih zgodovinopiscev njegovega in našega časa. Njegov kritičen jezik, je tako večkrat opomnil na dogajanje. Prav tako je imel izreden čut za socialno angažirano pisanje in so ga ravno zaradi tega objavljali v več časopisih takratnega časa.
Uporabljen je kot največji vir v delih o Laškem in širši okolici. Obdelal je skoraj vse dokumente, do katerih je bilo možnost dostopati v njegovem času in tako ohranil identiteto našega kraja, ter jo povzdignil na mesto, kot je pred njim še ni bilo. Zgodovina našega mesta se še danes piše po izsledkih, ki jih je pripravil Edo Jelovšek.
Kristalni grb Občine Laško so prejele:
Eva Ferlič, ki je postala zlata maturantka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko,
Tina Šmerc, ki je postala zlata maturantka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko,
Tjaša Videc, ki je postala zlata maturantka na Gimnaziji Celje-Center in
Sara Čopar, ki je postala svetovna mladinska prvakinja v plezanju, pozneje pa še evropska prvakinja v kombinaciji, to pomeni, da je najboljša v treh kategorijah – težavnosti, hitrosti in balvanih.
Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško je letos zajemalo samo dve kategoriji, in sicer najlepša vas/zaselek/naselje/ulica in najlepša hiša. Vendar je zaradi majhnega števila prijav strokovna komisija ocenjevala samo hiše in izmed teh izbrala tri najlepše:
3. mesto:
IDA IN MARJAN ZUPAN, SAVINJSKO NABREŽJE 12 (KS LAŠKO)
2. mesto:
MARJETA LEVIČAR, CESTA NA SVETINO 16 (KS LAŠKO) in
1. mesto:
HELENA IN PETER JURKOŠEK, PADEŽ 8 (KS MARIJA GRADEC).
Vsem prejemnikom grbov in priznanj iskreno čestitamo!
Župan Franc Zdolšek
Zlati grb jre prejelo Turistično društvo Laško za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem.
Leto 1889 je bilo za Laško pomembno. To leto smo namreč pred natanko 130 leti postali bogatejši za današnje Turistično društvo Laško, ki skozi celotno zgodovino skrbi za izgled kraja, hkrati pa kulturno in družbeno življenje Laščanov dopolnjuje z raznolikimi dogodki in prireditvami. 22. april 1889 velja za nastanek takratnega olepševalnega, današnjega Turističnega društva Laško.
V letih po ustanovitvi so člani društva zavihali rokave, urezali sprehajalne poti po levem in desnem bregu Savinje, uredili okolje slapa Sopota v Tevčah, zgradili brvi čez Lahomnico, uredili blagoslovljeni studenec v Jagočah ter na levem bregu postavili kopalne ute, ki so bile prave tesarske umetnine. V času med obema vojnama so postavili vremensko hišico, za vedno pa je društveno dejavnost zaznamovala prireditev Pivo in cvetje, ki je bila vrsto let natančno koordinirana in skrbno organizirana skupaj z ostalimi društvi našega kraja.
Nekoč je TD živelo in cvetelo v vsej svoji veličini. Prispevali so denar za druga društva, za popravilo Kulturnega doma v Laškem, subvencionirali so Planinsko društvo Laško za dom na Šmohorju, čebelarje za postavitev razstave ter krajevno skupnost Laško za asfaltiranje Aškerčevega trga ter krajevno skupnost Marija Gradec za enak namen. Prispevke so darovali tudi godbi, pevskemu društvu TIM ter hortikulturnemu društvu. Osamosvojitev in življenje v lastni državi pa sta prinesla kar lepo število sprememb. Če je društvo v preteklosti skrbelo za zgled, kulturo in utrip družabnega življenja v Laškem, bi lahko dejali, da je turistično društvo kot tako dalo obličje našemu malemu kraju na sotočju dobrega. Danes v društvu predvsem želijo povezovati društva naše občine ter skupaj z zainteresiranimi sooblikovati obličje malega zelenega mesteca ob Savinji.
Srebrni grb je prejela Mojca Leskovar za uspešno poslovno delo in prispevek k razvoju in ugledu občine.
Mojca Leskovar je Laščanka, ki je vse svoje življenje tako ali drugače povezana z Zdraviliščem Laško, danes Thermano, d. d. Že kot dijakinja je v podjetju opravljala delo receptorja, svojo poslovno pot pa je začela kot prodajni referent v podjetju. V 25 letih je tako prehodila pot različnih vodstvenih položajev. Aprila 2016 je začela sodelovati v upravi družbe, maja 2019 pa je prevzela mesto predsednice uprave podjetja, ki predstavlja največjega zaposlovalca v občini Laško in širše, saj je v njej zaposlenih 500 ljudi.
Mojca Leskovar je pripadna svojemu kraju, za katerega želi, da se razvija v smeri odlične turistične destinacije. S svojim ugledom, izkušnjami in bogatim znanjem prispeva k uveljavljanju tako Thermane, d. d., kot tudi Laškega. Na turizem gleda širše in razume, kako pomembna so za obiskovalce Laškega raznovrstna doživetja, zato podpira lokalno okolje in izkazuje velik posluh podjetjem, društvom in posameznikom, ki se trudijo v smeri turističnega razvoja lokalnega okolja. Podpira projekte in prireditve, ki s svojo kreativnostjo lahko prispevajo k razvoju kraja in z aktivnim članstvom v Turističnem društvu Laško pomaga pri uresničitvi zadanih projektov. Na svoji celotno poslovni poti je s svojim delovanjem prispevala k razvoju in ugledu Občine Laško.
Srebrni grb se podeli Smučarskem klubu Zlatorog Laško za uspešno delovanje z mladimi na smučarskem področju.
8. februarja 1979 je bil v Laškem ustanovljen Smučarski klub Zlatorog Laško, ki je takrat deloval v okviru TVD Partizan kot smučarska sekcija. SK Zlatorog od obstoja dalje izobražuje šolske in predšolske otroke smučanja v občini Laško in širše. S skrbnim naborom odgovornih in strokovnih učiteljev smučanja, pretežno iz lastnih vrst, vsako leto zagotavlja tečaje smučanja, na katerih otroci pridobijo osnovna in nadaljevalna znanja smučarskih tehnik in veščin ter obenem koristno preživljajo prosti čas. Od leta 2004 pa do 2018 se je tečajev smučanja udeležilo 804 učencev osnovnih šol in 322 otrok iz vrtca, skupaj 1126 otrok.
Poleg izobraževanja se je Zlatorog posvečal tudi tradicionalnemu tekmovanju, ki so ga enkrat letno izvedli na Jasi na smučišču Rogla. Zlatorogov pokal je skozi leta doživel nekaj modifikacij in je med Laščani najbolj odmevno in po udeležbi najštevilčnejše tekmovanje.
Ob obletnicah se po navadi spomni predvsem začetkov delovanja in vseh, ki so zgodbo o 40- letnem delu in uspehih pomagali ustvarjati. Za klub je pomembno, da ohranja stik z mladimi in njihovimi idejami, zato se v klubu veselijo novih mladih generacij smučarskih učiteljev, ki bodo v prihodnosti odigrali ključno vlogo, da se bo zgodba SK Zlatorog nadaljevala.
Srebrni grb je prejelo Društvo upokojencev Laško za uspešno delo s starejšimi na socialno humanitarnem in družbenem področju.
Društvo je poznano po svoji bogati dejavnosti, njihova glavna dejavnost pa je delovanje na socialno humanitarnem področju, saj obiskujejo ostarele članice in člane ter tistim, ki imajo zaradi nizkih pokojnin težave s preživetjem, pomagajo najti izhod iz težav. Prostovoljke društva obiskujejo najstarejše članice in člane na domovih in pa v domovih za ostarele. Ob tem jim izkažejo pozornost s skromnimi darili, ki jih sami izdelajo. Za člane organizirajo različne športne aktivnosti, saj se zavedajo, da je telesna aktivnost in zdrav način življenja v njihovem življenjskem obdobju še kako pomembna. Strokovno vodene telovadbe se že skoraj 20 let udeležuje skoraj sto telovadk v petih skupinah. Vsak drugi petek v mesecu organizirajo pohode, tudi ti imajo že dvajsetletno tradicijo. Organizirajo športna tekmovanja in se udeležujejo tekmovanj, ki jih organizirajo druga upokojenska društva v balinanju, kegljanju s kroglo na vrvici, v streljanju z zračno puško in v pikadu. Kako uspešni so v športnih tekmovanjih kaže njihova vitrina, v kateri je preko 130 pokalov.
V bogati 70 letni zgodovini društva so opravile številne generacije upokojencev tako pomembno družbeno vlogo v občini Laško, da si prav gotovo zaslužijo podelitev letošnjega srebrnega grba občine Laško.
Bronasti grb je prejel Marko Pavčnik za aktivno delo na družbenem in kulinaričnem področju.
Chef Marko Pavčnik je svojo profesionalno pot na področju kulinarike začel na Gradu Tabor Laško kot praktikant, vendar to ne pomeni da je na gradu že vse od takrat. Namreč lastno restavracijo sodobne slovenske kulinarike Pavus, ki domuje na Gradu Tabor pa vodi že vse od leta 2011. Njegovo ustvarjalnost in uspeh odlikujejo odličja z raznih tekmovanj tako doma kot v tujini. Že takoj prvo leto delovanja so Restavracijo Pavus prepoznali vodilni kulinarični ocenjevalci in jo uvrstili med najboljše restavracije v Sloveniji.
Temu so sledili tudi tuji ocenjevalci oz. zbiralci dobrih restavraciji, nakar so ga povabili v društvo JRE, ki združuje 14 restavraciji v Sloveniji in več kot 300 v tujini. To je sinonim za kvaliteto in strastne chefe. Nekateri ji pravijo celo "čakalnica na Michellinove zvezdice".
S svojim odličnim delom je Marko Pavčnik vzbudil pozornost komercialne televizije POP TV, kjer je 2 leti sodeloval kot strokovni komentator v priljubljeni TV oddaji Gostilna išče šefa, grad pa je bil tudi prizorišče snemanja oddaje Skriti šef. S tem je pomembno poskrbel za promocijo Laškega in občine Laško.
Njegovo odlično delo so prepoznali tudi številni turisti, ki so mu na eni izmed vodilnih turističnih spletnih strani, Trip advisor, namenili izvrstne ocene, s čimer je Laško postavil na turistični in kulinarični zemljevid, ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope in sveta, kar je za Laško kot turistično občino vsekakor izjemno. Je pomemben del kulinarično-turistične ponudbe Laškega, ob čemer skrbi tudi za to, da Laško ostaja priljubljena in zaželena poročna destinacija.
Ena izmed glavnih odlik Marka Pavčnika je dejstvo, da pri svojem ustvarjanju prisega na lokalno, med najbolj znanimi pa so njegove kulinarične stvaritve iz laškega piva.
Marko Pavčnik je dejaven tudi v lokalnem okolju. Poleg sodelovanja z lokalnimi pridelovalci je bil pomemben del projekta Okusi Laškega. Je prvi, ki je v projektu dobil naziv Hiša gastronomije. Ne gre pa prezreti niti spoštovanja vrednega odnosa Marka Pavčnika do svojih zaposlenih. Poleg svojega dela je javnosti postal znan tudi kot zaposlovalec, ki skrb za svoje zaposlene postavlja pred željo po dobičku. Da bi zaposlenim omogočil preživeti več časa s svojimi družinami, se je odločil, da bo Restavracija Pavus ob nedeljah zaprta, kar za zaposlene v gostinstvu predstavlja precejšen luksuz. S svojim dejanjem je prejel veliko odobravanje širše javnosti in se pokazal kot človek z izjemnim čutom za sočloveka.
Naziv Častnega občana je bil posthumno podeljen Edu Jelovšku za izjemen prispevek pri ohranjanju zgodovine Laškega.
Edo Jelovšek je bil amaterski zgodovinar, kritik, novinar, iskalec in pisec zgodovinskih pričevanj o Laškem in širši okolici, zbiralec dokumentov o zgodovini svojega kraja, avtor več knjig in biltenov o zgodovini in duhovnem utripu svojega kraja. V Laškem ga poznamo predvsem kot avtorja mnogih del in člankov, katerih tematika je bila zgodovina našega mesta, ljudski kulturni, verski in duhovni utrip, šege, navade in običaji, pa tudi popis infrastrukture. Ukvarjal se je z zbirateljstvom vseh informacij, dokumentov, zapisov ter ustnih virov.
Njegova velika strast pa je bila zgodovina lastnega kraja. Jelovšek je ves svoj prosti čas namenil temu, da je obiskoval župnišča, stare domačije in lokalno prebivalstvo. Hodil je po muzejih in brskal po starih zapisih, urbarjih in dokumentih. Veliko si je dopisoval tudi z zgodovinarji, med drugim tudi Jankom Orožnom. Ves svoj prosti čas je namenil samoizobraževanju v zgodovini, študiral je razne zgodovinske vire, zbiral podatke na terenu in vse skupaj skrbno zapisoval.
Ni pa se zanimal zgolj za zgodovino. Privlačili so ga tudi ljudje in okolica, njihovi običaji ter navade. Zapisoval in zbiral je pravljice, pripovedke, legende in običaje, zanimala so ga celo narečja. Uredil in zbral je popis gospodarske zgodovine našega kraja, zbral in popisal preteklost ustanov ter infrastrukture, vse od obdobja Rimljanov na naših tleh, pa do svoje sodobnosti. Zanimal ga je tudi kulturni utrip in družabno življenje, saj je natančno popisal in zbral tudi podatke raznih društev iz občine in širše okolice. Prav tako je posebno noto namenil tudi popisu obrtnikov, športnih dejavnosti, političnega utripa v kraju in še bi lahko naštevali.
O tem, da je Edo Jelovšek ne samo doprinos, temveč vrednota našega kraja, pričajo tudi knjižna dela, bilteni, zborniki in monografije, ki jih je izdal bodisi sam, bodisi v soavtorstvu z drugimi idejno somišljeniško usmerjenimi kolegi.
Lahko bi dejali, da je Jelovšek popisal in izsledil skoraj vso do sedaj znano zgodovino Laškega in njegove okolice. Kraj brez svoje zgodovine ne zmore obstajati. Brez tega ne obstajata ne turizem, ne kultura. Tudi obrtništvo in gospodarstvo izvirata tako rekoč iz izsledkov zgodovine. In če ob vsem skupaj povzamemo dejstvo, da je Jelovšek popisal in beležil celotno zgodovino našega kraja, lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da ga je pripomogel soustvarjati. Edo Jelovšek je eden izmed večjih zgodovinopiscev njegovega in našega časa. Njegov kritičen jezik, je tako večkrat opomnil na dogajanje. Prav tako je imel izreden čut za socialno angažirano pisanje in so ga ravno zaradi tega objavljali v več časopisih takratnega časa.
Uporabljen je kot največji vir v delih o Laškem in širši okolici. Obdelal je skoraj vse dokumente, do katerih je bilo možnost dostopati v njegovem času in tako ohranil identiteto našega kraja, ter jo povzdignil na mesto, kot je pred njim še ni bilo. Zgodovina našega mesta se še danes piše po izsledkih, ki jih je pripravil Edo Jelovšek.
Kristalni grb Občine Laško so prejele:
Eva Ferlič, ki je postala zlata maturantka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko,
Tina Šmerc, ki je postala zlata maturantka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko,
Tjaša Videc, ki je postala zlata maturantka na Gimnaziji Celje-Center in
Sara Čopar, ki je postala svetovna mladinska prvakinja v plezanju, pozneje pa še evropska prvakinja v kombinaciji, to pomeni, da je najboljša v treh kategorijah – težavnosti, hitrosti in balvanih.
Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško je letos zajemalo samo dve kategoriji, in sicer najlepša vas/zaselek/naselje/ulica in najlepša hiša. Vendar je zaradi majhnega števila prijav strokovna komisija ocenjevala samo hiše in izmed teh izbrala tri najlepše:
3. mesto:
IDA IN MARJAN ZUPAN, SAVINJSKO NABREŽJE 12 (KS LAŠKO)
2. mesto:
MARJETA LEVIČAR, CESTA NA SVETINO 16 (KS LAŠKO) in
1. mesto:
HELENA IN PETER JURKOŠEK, PADEŽ 8 (KS MARIJA GRADEC).
Vsem prejemnikom grbov in priznanj iskreno čestitamo!
