V petek, 7. februarja 2020, smo v Kulturnem centru Laško pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljena so bila Aškerčeva priznanja, ki so jih prejeli Rudolf Kocman, StrojMachine in Ženski pevski zbor Laško ter priznanji zlati možnar, ki sta ju prejeli Tea Repovž in Marija Hrastnik. Slavnostni govornik je bil Feri Lainšček, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Glasbene šole Laško-Radeče.
Slovensko himno, na začetku proslave je zapel Nace Naj Slakonja. Sledil je plesni program, ki so ga izvajali plesalci sodobnega plesa, 5. in 6. razred, Glasbene šole Laško-Radeče. Nato je bil na oder vabljen slavnostni govornik Feri Lainšček.
Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, blizu madžarske meje. Otroštvo je preživljal na obrobju svoje rojstne vasi, kjer se je srečeval tudi z Romi in kar je v mladostnih izkušnjah izoblikovalo njegov odnos do sveta. Po gimnaziji je želel študirati slikarstvo, vpisal pa se je na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Delal je kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radio Ljubljana, v prostem času pa pesnil in pisal. Je tudi soustanovitelj Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo. Je kulturnik, za katerega ustvarjanje ni samo poklic, temveč življenje. Knjige, ki jih je napisal, filmi, pri katerih je sodeloval, glasba, ki jo je soustvarjal, pa tudi vse tisto drugo, kar je spotoma nastajalo in seveda še nastaja, je na nek način njegova duhovna biografija. Leta 2007 je izdal zbirko Ne bodi kot drugi, ki je postala in je še vedno izjemno brana.
Naslednjo glasbeno točko so pripravile štiri učenke violine, ki so pričarale zvoke Vivaldija. Sledila je pevska točka Tadeja Pasariča, ki ga je na klavirju spremljala Nina Mole.
V nadaljevanju so bile podelitve priznanj in na oder je bila vabljena Urška Knez, predsednica programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi možnar. Etno odbor Jureta Krašovca je na svoji 6. redni seji, v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanja zlati možnar sprejel sklep, da priznanje zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško za leto 2019 prejmeta Tea Repovž in Marija Hrastnik.
Tea Repovž izhaja iz pevske družine, sama je kot pevka aktivna od rane mladosti in aktivno sodeluje v različnih pevskih sestavih. Kot nosilka ljudske pevske tradicije svoje poslanstvo udejanja tudi v društvu ofirovci in koledniki iz Laškega, ki ga vodi že 15 let. Za svoje delo je prejela že vrsto priznanj, plaket, značk. S svojim delovanjem izkazuje dolgoletna prizadevanja in uspehe na področju ljubiteljske pevske in etnografske dejavnosti ter pomemben prispevek k ohranjanju ljudske pesmi.
Marija Hrastnik – začetek delovanja Marije Hrastnik na področju kulture sega v njeno otroštvo, ko se je pridružila Strelskemu društvu Celjska četa, sekciji za kulturno dejavnost. V delo sekcije se je vključevala kot aktivna igralka pri odrskih uprizoritvah, pomagala pri pripravi kulturnih programov za vse proslave. Vseskozi je sodelovala na prireditvah, kjer se je prikazovalo stare običaje, saj je bila s svojim znanjem in delom vedno pomemben vezni člen. V zadnjem času pa predvsem mlajšim rodovom posreduje znanje ročnih spretnosti. Njeni izdelki krasijo in lepšajo prireditve domačega društva in etnografske prireditve v občini Laško saj na etnografskem področju deluje že 35 let.
Program so popestrile članice Društva ženski pevski zbor Laško, ki so tudi letošnje nagrajenke priznanja Antona Aškerca. Občina Laško je v mesecu maju 2019 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Antona Aškerca. Do razpisanega roka je pravočasno prispelo 7 predlogov. Občinski svet Laško je na svoji 7. redni seji, 18. decembra 2019, potrdil tri predloge in sklenil, da priznanje Antona Aškerca za v preteklem letu doseženo zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini prejmejo Društvo ženski pevski zbor Laško, Rudolf Kocman in StrojMachine. Vsa priznanja je podelil župan Franc Zdolšek.
Društvo ženski pevski zbor Laško je na pobudo zborovodje Julija Goriča ustanovilo Društvo upokojencev Laško leta 1979. Gorič je zbor vodil 15 let, krajši čas so ga vodile še Mateja Škorja, Mojca Vuga in Jožica Soko. Leta 2004 je vodenje zbora prevzela Vida Bukovac. Zborovodje so ves čas v programe uvrščali ljudske in umetne slovenske pesmi in pesmi drugih narodov. Segli so po uspešnicah iz filmov, operet in oper. Zbor veliko sodeluje tudi s folkloristi iz Rečice, s posamezniki iz glasbene šole, z otroki in vnuki pevk. Zbor redno nastopa na srečanjih in revijah pevskih zborov, na božično novoletnih koncertih, predstavile so se tudi že na televiziji in bile gostje na koncertih drugih zborov. Zbor skrbi tudi za razna srečanja in druženje svojih članic ter njihovih družinskih članov.
Rudolf Kocman je upokojeni profesor trobil in akademski pozavnist in je s svojim delovanjem zaslužen za promocijo glasbe in širjenje svojega znanja številnim generacijam. S pozavno je v stiku še danes, saj je aktivni član Veteranske godbe Gambrinus in Laške pihalne godbe, hkrati pa z veseljem na pomoč priskoči številnim drugim glasbenim sestavom. Že kot 15-letni mladenič je spoznal, da je glasbena šola njegovo veselje. Vpisal se je v glasbeno šolo v Vukovarju in se v nadaljevanju šolanja sprva odločil za igranje v simfoničnem orkestru v Beogradu kot violinist. Po naključju je v srednji šoli violino zamenjal za pozavno, ki ji je ostal zvest ves čas svoje akademske poti. Šolanje je nadaljeval na srednji šoli in Akademiji za glasbo v Beogradu, ki jo je z odliko zaključil leta 1966. Kot perspektiven pozavnist je leta 1968 opravil avdicijo za 1. pozavnista v Beograjski filharmoniji, kjer je naslednjih 25 let služboval. S filharmoniki je obiskoval turneje po Rusiji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Mehiki, Kubi, Makedoniji in številnih ostalih evropskih državah. Med enega njegovih najodmevnejših nastopov sodi koncert v Sankt Peterburgu v sodelovanju s sanktpeterburškimi filharmoniki. Tudi sicer je igral v svetovno znanih opernih hišah, kot so Berlinska mestna opera, Mariinsky teater in pariška opera. Kot solist in 1. pozavnist je s filharmoniki prehodil lep del sveta. V času njegovega igranja v filharmoniji je bil orkester na turneji v Nemčiji proglašen kot 6. najkvalitetnejši na svetu. Beograjska filharmonija je njegov doprinos ugledu orkestra nagradila in ga z zlatimi črkami vpisala na strop svojih prostorov, napis pa je viden še danes. Pozneje se je preselil v Slovenijo in poučeval na glasbenih šolah v Postojni, Domžalah, Ljubljani in Laškem. V Glasbeni šoli Laško-Radeče je poučeval vsa trobila in se tu tudi upokojil. Rudolf Kocman je s svojim delovanjem, igranjem in odnosom do glasbe ter društva zgled vsem, še posebej mlajšim in nadobudnim glasbenikom. Predanost, zavzetost in radostna življenjska energija so njegova življenjska vodila, s katerimi predaja znanje in ljubezen do glasbe na okolico.
Glasbeno-tolkalna zasedba StrojMachine je nastala leta 2007 iz predhodnika, tolkalske skupine The Stroj. StrojMachine je skupina, ki pod svojim okriljem združuje večje število glasbenikov iz Laškega in okolice. Ni zgolj zasedba poznanih bobnarjev in inštrumentalistov, je kolektiv vsestranskih ustvarjalcev, ki z žanrsko neobremenjenostjo in ritmično brezkompromisnostjo ter prepletanjem hrupov industrije in prvinskostjo surove človeške moči, poslušalce žene h gibanju, vabi k plesu, odpelje v trans. Skupino StrojMachine lahko s svojim alternativnim pristopom »naredi sam« principom uvrstimo tudi med inovatorje in odkritelje. Kar nekaj njihovih instrumentov, ki so jih naredili sami, je namreč unikatnih in jih ni mogoče slišati oz. si jih ogledati nikjer drugje na svetu. Iz odsluženih strojev, odpadnega materiala in železnih konstrukcij, pričarajo nepozabno avdio-vizualno doživetje. Tako so v ustvarjanju instrumentov »izumili« in z lastnim znanjem sestavili nov glasbeni mehanizem Orgle, ki se napaja s stisnjenim zrakom ter nadgradili Harfo z magneti, ki so elektrificirani. Skupina StrojMachine je s svojo inovativnostjo, predanostjo in perfekcionizmom edinstven glasbeni produkt tako na alternativni kot na tolkalski glasbeni sceni, tak v Sloveniji kot tujini.
Prireditev se je zaključila s čudovito izvedbo pesmi Ferija Lainščka, "Ne bodi kot drugi", ki jo je zapela Katarina Tržan ob kitarski spremljavi Lovra Ključevška. Povezovalka Mojca Knez Jovan je ob zaključku prireditve vse povabila še na pogostitev in druženje v avlo Kulturnega centra Laško.
Župan Franc Zdolšek in prejemniki Aškerčevih priznanj: StrojMachine (Sonja Trupi), Rudolf Kocman in Ženski pevski zbor Laško (Jožica Golob)
Slavnostni govornik Feri Lainšček
Priznanje zlati možnar: Marija Hrastnik, Urška Knez, predsednica programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi možnar
Nace Naj Slakonja, Glasbena šola Laško-Radeče
Karolina Ukmar, Zala Ajdnik, Eva Senica, Neli Ela Guček, GŠ Laško-Radeče
Nina Mole, Tadej Pasarič, GŠ Laško-Radeče
Sodobni ples, 5. in 6. razred, GŠ Laško-Radeče
Ženski pevski zbor Laško
Slovensko himno, na začetku proslave je zapel Nace Naj Slakonja. Sledil je plesni program, ki so ga izvajali plesalci sodobnega plesa, 5. in 6. razred, Glasbene šole Laško-Radeče. Nato je bil na oder vabljen slavnostni govornik Feri Lainšček.
Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, blizu madžarske meje. Otroštvo je preživljal na obrobju svoje rojstne vasi, kjer se je srečeval tudi z Romi in kar je v mladostnih izkušnjah izoblikovalo njegov odnos do sveta. Po gimnaziji je želel študirati slikarstvo, vpisal pa se je na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Delal je kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radio Ljubljana, v prostem času pa pesnil in pisal. Je tudi soustanovitelj Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo. Je kulturnik, za katerega ustvarjanje ni samo poklic, temveč življenje. Knjige, ki jih je napisal, filmi, pri katerih je sodeloval, glasba, ki jo je soustvarjal, pa tudi vse tisto drugo, kar je spotoma nastajalo in seveda še nastaja, je na nek način njegova duhovna biografija. Leta 2007 je izdal zbirko Ne bodi kot drugi, ki je postala in je še vedno izjemno brana.
Naslednjo glasbeno točko so pripravile štiri učenke violine, ki so pričarale zvoke Vivaldija. Sledila je pevska točka Tadeja Pasariča, ki ga je na klavirju spremljala Nina Mole.
V nadaljevanju so bile podelitve priznanj in na oder je bila vabljena Urška Knez, predsednica programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi možnar. Etno odbor Jureta Krašovca je na svoji 6. redni seji, v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanja zlati možnar sprejel sklep, da priznanje zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško za leto 2019 prejmeta Tea Repovž in Marija Hrastnik.
Tea Repovž izhaja iz pevske družine, sama je kot pevka aktivna od rane mladosti in aktivno sodeluje v različnih pevskih sestavih. Kot nosilka ljudske pevske tradicije svoje poslanstvo udejanja tudi v društvu ofirovci in koledniki iz Laškega, ki ga vodi že 15 let. Za svoje delo je prejela že vrsto priznanj, plaket, značk. S svojim delovanjem izkazuje dolgoletna prizadevanja in uspehe na področju ljubiteljske pevske in etnografske dejavnosti ter pomemben prispevek k ohranjanju ljudske pesmi.
Marija Hrastnik – začetek delovanja Marije Hrastnik na področju kulture sega v njeno otroštvo, ko se je pridružila Strelskemu društvu Celjska četa, sekciji za kulturno dejavnost. V delo sekcije se je vključevala kot aktivna igralka pri odrskih uprizoritvah, pomagala pri pripravi kulturnih programov za vse proslave. Vseskozi je sodelovala na prireditvah, kjer se je prikazovalo stare običaje, saj je bila s svojim znanjem in delom vedno pomemben vezni člen. V zadnjem času pa predvsem mlajšim rodovom posreduje znanje ročnih spretnosti. Njeni izdelki krasijo in lepšajo prireditve domačega društva in etnografske prireditve v občini Laško saj na etnografskem področju deluje že 35 let.
Program so popestrile članice Društva ženski pevski zbor Laško, ki so tudi letošnje nagrajenke priznanja Antona Aškerca. Občina Laško je v mesecu maju 2019 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Antona Aškerca. Do razpisanega roka je pravočasno prispelo 7 predlogov. Občinski svet Laško je na svoji 7. redni seji, 18. decembra 2019, potrdil tri predloge in sklenil, da priznanje Antona Aškerca za v preteklem letu doseženo zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini prejmejo Društvo ženski pevski zbor Laško, Rudolf Kocman in StrojMachine. Vsa priznanja je podelil župan Franc Zdolšek.
Društvo ženski pevski zbor Laško je na pobudo zborovodje Julija Goriča ustanovilo Društvo upokojencev Laško leta 1979. Gorič je zbor vodil 15 let, krajši čas so ga vodile še Mateja Škorja, Mojca Vuga in Jožica Soko. Leta 2004 je vodenje zbora prevzela Vida Bukovac. Zborovodje so ves čas v programe uvrščali ljudske in umetne slovenske pesmi in pesmi drugih narodov. Segli so po uspešnicah iz filmov, operet in oper. Zbor veliko sodeluje tudi s folkloristi iz Rečice, s posamezniki iz glasbene šole, z otroki in vnuki pevk. Zbor redno nastopa na srečanjih in revijah pevskih zborov, na božično novoletnih koncertih, predstavile so se tudi že na televiziji in bile gostje na koncertih drugih zborov. Zbor skrbi tudi za razna srečanja in druženje svojih članic ter njihovih družinskih članov.
Rudolf Kocman je upokojeni profesor trobil in akademski pozavnist in je s svojim delovanjem zaslužen za promocijo glasbe in širjenje svojega znanja številnim generacijam. S pozavno je v stiku še danes, saj je aktivni član Veteranske godbe Gambrinus in Laške pihalne godbe, hkrati pa z veseljem na pomoč priskoči številnim drugim glasbenim sestavom. Že kot 15-letni mladenič je spoznal, da je glasbena šola njegovo veselje. Vpisal se je v glasbeno šolo v Vukovarju in se v nadaljevanju šolanja sprva odločil za igranje v simfoničnem orkestru v Beogradu kot violinist. Po naključju je v srednji šoli violino zamenjal za pozavno, ki ji je ostal zvest ves čas svoje akademske poti. Šolanje je nadaljeval na srednji šoli in Akademiji za glasbo v Beogradu, ki jo je z odliko zaključil leta 1966. Kot perspektiven pozavnist je leta 1968 opravil avdicijo za 1. pozavnista v Beograjski filharmoniji, kjer je naslednjih 25 let služboval. S filharmoniki je obiskoval turneje po Rusiji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Mehiki, Kubi, Makedoniji in številnih ostalih evropskih državah. Med enega njegovih najodmevnejših nastopov sodi koncert v Sankt Peterburgu v sodelovanju s sanktpeterburškimi filharmoniki. Tudi sicer je igral v svetovno znanih opernih hišah, kot so Berlinska mestna opera, Mariinsky teater in pariška opera. Kot solist in 1. pozavnist je s filharmoniki prehodil lep del sveta. V času njegovega igranja v filharmoniji je bil orkester na turneji v Nemčiji proglašen kot 6. najkvalitetnejši na svetu. Beograjska filharmonija je njegov doprinos ugledu orkestra nagradila in ga z zlatimi črkami vpisala na strop svojih prostorov, napis pa je viden še danes. Pozneje se je preselil v Slovenijo in poučeval na glasbenih šolah v Postojni, Domžalah, Ljubljani in Laškem. V Glasbeni šoli Laško-Radeče je poučeval vsa trobila in se tu tudi upokojil. Rudolf Kocman je s svojim delovanjem, igranjem in odnosom do glasbe ter društva zgled vsem, še posebej mlajšim in nadobudnim glasbenikom. Predanost, zavzetost in radostna življenjska energija so njegova življenjska vodila, s katerimi predaja znanje in ljubezen do glasbe na okolico.
Glasbeno-tolkalna zasedba StrojMachine je nastala leta 2007 iz predhodnika, tolkalske skupine The Stroj. StrojMachine je skupina, ki pod svojim okriljem združuje večje število glasbenikov iz Laškega in okolice. Ni zgolj zasedba poznanih bobnarjev in inštrumentalistov, je kolektiv vsestranskih ustvarjalcev, ki z žanrsko neobremenjenostjo in ritmično brezkompromisnostjo ter prepletanjem hrupov industrije in prvinskostjo surove človeške moči, poslušalce žene h gibanju, vabi k plesu, odpelje v trans. Skupino StrojMachine lahko s svojim alternativnim pristopom »naredi sam« principom uvrstimo tudi med inovatorje in odkritelje. Kar nekaj njihovih instrumentov, ki so jih naredili sami, je namreč unikatnih in jih ni mogoče slišati oz. si jih ogledati nikjer drugje na svetu. Iz odsluženih strojev, odpadnega materiala in železnih konstrukcij, pričarajo nepozabno avdio-vizualno doživetje. Tako so v ustvarjanju instrumentov »izumili« in z lastnim znanjem sestavili nov glasbeni mehanizem Orgle, ki se napaja s stisnjenim zrakom ter nadgradili Harfo z magneti, ki so elektrificirani. Skupina StrojMachine je s svojo inovativnostjo, predanostjo in perfekcionizmom edinstven glasbeni produkt tako na alternativni kot na tolkalski glasbeni sceni, tak v Sloveniji kot tujini.
Prireditev se je zaključila s čudovito izvedbo pesmi Ferija Lainščka, "Ne bodi kot drugi", ki jo je zapela Katarina Tržan ob kitarski spremljavi Lovra Ključevška. Povezovalka Mojca Knez Jovan je ob zaključku prireditve vse povabila še na pogostitev in druženje v avlo Kulturnega centra Laško.
Župan Franc Zdolšek in prejemniki Aškerčevih priznanj: StrojMachine (Sonja Trupi), Rudolf Kocman in Ženski pevski zbor Laško (Jožica Golob)
Slavnostni govornik Feri Lainšček
Priznanje zlati možnar: Marija Hrastnik, Urška Knez, predsednica programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi možnar
Nace Naj Slakonja, Glasbena šola Laško-Radeče
Karolina Ukmar, Zala Ajdnik, Eva Senica, Neli Ela Guček, GŠ Laško-Radeče
Nina Mole, Tadej Pasarič, GŠ Laško-Radeče
Sodobni ples, 5. in 6. razred, GŠ Laško-Radeče
Ženski pevski zbor Laško
