22. aprila že 51. leto zapored na svetovni ravni obeležujemo svetovni dan Zemlje.
Dan opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah.
Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu, mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je bil kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil Dan Zemlje na 22. april 1970. Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek spromoviral na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja.
Glavna tema letošnjega dneva Zemlje je »Obnovimo naš planet«. Postavljenih je pet stebrov obnove – sadnja dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje Zemlje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.
Letošnji dan Zemlje nas opozarja, da se ne moremo več vrniti v prejšnji način življenja, čeprav se svet ponovno vrne v normalno stanje. Nagovarja nas, da skupaj lahko preprečimo prihajajoče katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Skupaj lahko obnovimo naš planet Zemljo.
Čeprav je dan Zemlje tako pomemben praznik in čeprav je Slovenija zelena, se pri nas stanje v naravi slabša, s klimatskimi spremembami in težavami kot v vseh drugih državah. V času pandemije, ko je naše gibanje omejeno, je povečan obisk v naravnem okolju. Poleg tega prihaja do več povezanih nepravilnosti – od nelegalnih voženj v naravnem okolju, prevelikega števila obiskovalcev in s tem prevelikega pritiska na nekatera območja, pa do puščanja ali celo odlaganja odpadkov, hrup v mirnih conah, celo krajo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
Vsi pa lahko pripomoremo k boljšemu dane in jutri ter naredimo v svojem vedenju majhne spremembe, npr.:
Vsi pa lahko pripomoremo k boljšemu dane in jutri ter naredimo v svojem vedenju majhne spremembe, npr.:
- sadite domorodne vrste zelenja,
- s sprehoda v naravnem okolju prinesite svoje odpadke in poberite tiste, ki tja ne sodijo,
- izobražujte se o prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah območja, ki ga obiskujete,
- kadar so živali v reproduktivni fazi (ko se »ženijo« ali imajo mladiče), ne hodite na njihove teritorije,
- ne nabirajte rastlin, posebej ne zavarovanih, pustite jih v naravi,
- na obisk v naravo pojdite tako spoštljivo in na način kot na obisk prijateljem,
- udeležite se prostovoljnih akcij z naravovarstveno tematiko.
Narava ne pozna meja in od nje je človek kot vrsta, odvisen. Vedenje in ukrepanje vsakega posameznika šteje.
- s sprehoda v naravnem okolju prinesite svoje odpadke in poberite tiste, ki tja ne sodijo,
- izobražujte se o prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah območja, ki ga obiskujete,
- kadar so živali v reproduktivni fazi (ko se »ženijo« ali imajo mladiče), ne hodite na njihove teritorije,
- ne nabirajte rastlin, posebej ne zavarovanih, pustite jih v naravi,
- na obisk v naravo pojdite tako spoštljivo in na način kot na obisk prijateljem,
- udeležite se prostovoljnih akcij z naravovarstveno tematiko.
Narava ne pozna meja in od nje je človek kot vrsta, odvisen. Vedenje in ukrepanje vsakega posameznika šteje.
