Občinska proslava

Jože Sadar se je rodil leta 1942 v delavski družini v Laškem. Do konca vojne 1945 je otroška leta je naprej preživljal v Hudi Jami, šolska leta in mladost pa potem v Laškem. Po zaključeni Gimnaziji v Celju se je vpisal na študij ekonomije v Ljubljani. Po študiju se je najprej kot štipendist zaposlil v Železarni Štore, po enem letu pa v Pivovarni Laško, kjer je delal na področju investicij. Po odsluženi vojaščini se je vrnil v Laško ter v pivovarno, kjer je postopoma napredoval v vodjo komercialnega sektorja in bil vse do upokojitve v letu 2003 član nadvse uspešne vodstvene ekipe pivovarne. Ta čas je lepo opisal v knjigi "Laški pivovarji v obdobju 1963-2003, ki jo je izdal v samozaložbi v letu 2014.

Vse do osamosvojitve je aktivno deloval v delovnih organih podjetja, v družbenopolitičnih organih občine, bil delegat v skupščinskih in samoupravnih organih občine, raznih komisijah, še posebej na področju gospodarstva ter organih krajevne skupnosti. Takrat je bil je član začasne in uspešne sanacijske uprave podjetja Bor Laško, ko se je le-to znašlo v težavah. Za uspešno sanacijo je prejel tudi priznanje krovnega podjetja Lesnina Ljubljana. V Krajevni skupnosti Laško je bil član organov ter v času od 1974 do 1978 predsednik Sveta KS. V tem času so se v mestu  Laško končno začele asfaltirati ulice in poti, v obrobnih vaseh graditi vodovodi, nabavila so se večja delovna sredstva in stroji. Po osamosvojitvi pa je in še deluje v vrsti društev.      

Na področju društvenega dela in življenja je bil že od mladosti vse skozi zelo aktiven. Pri športu, na področju rokometa in košarke, je aktivno deloval tako kot igralec in kot funkcionar. Košarkarski klub Laško je vodil dobrih 22 let. Pod njegovim vodstvom je klub postal pomemben športni kolektiv v državi, širši regiji in tudi Evropi. Neprecenljiva je njegova vloga pri zagotavljanju vrhunskih razmer za košarko in športa kot celote v Laškem, predvsem pri gradnji dvorane Tri lilije. Je tudi častni član Košarkarskega kluba.

V času vodenja pihalne godbe od leta 1985 do 1998, ko je godbo pod okrilje vzela Pivovarna Laško, so se nabavila nova glasbila, godba je zrasla v moderni orkester z zavidljivimi rezultati na področju pihalnih godb in mažoretk.

Velik pečat je Jože Sadar pustil v Turističnem društvu Laško, v odborih za prireditev Pivo in cvetje. Ker mu za marsikaj ni vseeno, se je angažiral, da so se v družinskem podjetju odločili, da odkupijo bivši Hotel Hum, ga prenovijo in vključijo v turistično ponudbo Laškega. Hotel so preimenovali v Hotel Špica in tako pripomogli k dvigu kvalitete gostinsko-hotelske ponudbe v mestu Laško.

Jože Sadar se ni nikoli na nobenem področju posebej izpostavljal. S svojim strokovnim in požrtvovalnim delom, znanjem, nasveti, s strokovno pomočjo in predlogi pa doprinesel k razvoju kraja in življenja ter s tem tudi občine Laško.

Za svoje uspešno delo je dobil številna družbena priznanja. Med drugimi tudi Red dela in zlati grb Občine Laško. Vse našteto zgovorno priča o osebnosti, ki je vidno zaznamovala našo novejšo gospodarsko in krajevno zgodovino.

Zlati grb se podeli ANDREJU BRUNŠKU za dolgoletno uspešno delo na področju strelstva

Vrhunski strelec Andrej Brunšek zaključuje svojo izjemno tekmovalno pot, saj se je po preboleli težji bolezni posvetil treningom mlajših generacij, sam pa vzame v roko pištolo le še za sprostitev. Njegovi dolgoletni vrhunski dosežki so izjemnega pomena za razvoj in prepoznavnost občine Laško v Republiki Sloveniji in tudi v tujini.

Svojo športno pot je kot sedemletni deček začel v strelskem klubu Laško, kjer je z zračno puško leta 1976 postal mladinski republiški prvak, ko je v neposrednem boju premagal Rajmonda Debevca. Istega leta je osvojil 6. mesto na prvenstvu Jugoslavije. Usoda mu ni namenila nadaljevati kariere s puško, zato je svojo pot nadaljeval v strelskem društvu Dušan Poženel v Rečici, kjer je pod mentorstvom Vinka Lavrinca najprej dosegel naslov državnega prvaka s pištolo velikega kalibra, kasneje pa še z malokalibrsko pištolo. S hitrostrelno pištolo je bil tri leta zapovrstjo državni prvak, dosegel pa je tudi štiri posamične državne rekorde. Ves čas je bil eden glavnih članov uspešne rečiške ekipe, s katero je v samostojni Sloveniji dosegel neverjetnih 81 ekipnih naslovov državnih prvakov, sam pa je državni prvak v posamični konkurenci postal kar dvanajstkrat. Poleg domačih tekmovanj je bil tudi član slovenske reprezentance, ki jo je zastopal na svetovnih pokalih v Evropi, Ameriki in Avstraliji. V letu 2010 je na neuradnem svetovnem prvenstvu veteranov v Plznu (Češka) postal dvakratni svetovni prvak.

Brez njegovih dosežkov Strelsko društvo Rečica pri Laškem ne bi bilo najboljše strelsko društvo v Sloveniji, Občina Laško pa ne bi bila prepoznavna kot občina, kjer domujejo najboljši strelci v Sloveniji.

Andrej Brunšek se po zaključku tekmovalne kariere ni ustavil, temveč je leta 2012 prevzel vodenje Strelskega društva Rečica pri Laškem in s svojo vizijo delovanja društvo še dodatno razvil do te mere, da je danes še bolj prepoznavno tudi izven meja naše dežele. Njegov prvi večji cilj je bila organizacija Državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem, ki ga je društvo organiziralo leta 2014. Takoj za tem se je s svojimi kolegi lotil temeljite prenove in razširitve obstoječega strelišča v Rečici, ki je bil dokončan v letu 2019. Že leta 2021 je Andrej na prenovljeno strelišče v Laško pripeljal Evropski pokal, ki je drugo najmočnejše tekmovanje pod okriljem Evropske Strelske zveze. Sodobno strelišče poleg izvedbe mednarodnih tekmovanj omogoča najboljše možne pogoje za trening mladih strelcev, česar Andrej na svoji tekmovalni poti ni imel, imel pa je vizijo, kako to doseči in to mu je več kot uspelo.

Srebrni grb se podeli BOŠTJANU VRŠČAJU za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem

Boštjan Vrščaj veliko časa posveča obujanju dogajanja v starem mestnem jedru. Pričel je z organizacijo srečanja prebivalcev starega mestnega jedra, katero so meščani več let zapored organizirali v decembru. Je tudi avtor in skrbnik Facebook strani Laško in Laščani nekoč. Na njej s starimi fotografijami in razglednicami obuja utrip življenja v Laškem v preteklosti. S pomočjo ljudi, ki z njim delijo svoje stare fotografije, ohranja spomin na življenje Laščanov pred več desetletji in na ta način ustvarja digitalni arhiv za prihodnje generacije. Je aktualni predsednik Turističnega društva Laško in pod njegovim vodstvom je društvo leta 2019 praznovalo častitljivih 130 let delovanja. V sklopu društva vsako leto organizira več kavarniških večerov, s katerimi odstira znane obraze in zanimive zgodbe preteklosti, ki so tako ali drugače povezane z našo občino.

Bil je pobudnik in organizator več čistilnih in olepševalnih akcij v Laškem. Prav tako je bil Boštjan idejni in organizacijski vodja prireditve Laško med obema vojnama, s katero je Laško leta 2017 obeležilo 90 let mestnih pravic in 790 let pridobitve trških pravic. Prireditev je s povezovanjem večjega števila laških društev, zavodov, obrtnikov in drugih organiziral tudi leta 2018.

Prav tako je kot pobudnik in organizator v sklopu Turističnega društva podpisan pod organizacijo kulinaričnega festivala GUŠTfest Laško, kjer mu je kljub težkim koronskim časom uspelo združiti večje število društev, podjetij in zavodov, tudi osnovni šoli in vrtec. V Laško je uspel pripeljati vrhunske kulinarične mojstre, s tem pa postaviti prireditev na kulturni-turistični zemljevid dogajanja v mestu.

Kljub težkim časom in razmeram za turizem, med koronskim obdobjem, je z ženo ohranil in vodil edino trgovino s spominki v starem mestnem jedru Katka, kjer se lahko ustavijo turisti in kupijo katerega izmed laških tradicionalnih spominkov. Večkrat samoiniciativno poskrbi za urejenost, olepšanje in okrasitev osrednjega laškega trga.

Na dnevih slovenskega turizma je bil član ekipe Zgodovinarjev, ki je s strani Slovenske turistične organizacije prejela priznanje za finalista Sejalca za VR doživetje »Spremeni tok zgodovine«, ki vključuje inovativno VR doživetje, temelječe na zgodbi grofov Celjskih.

Ob 150. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Laško (leta 2020) je izdal avtorsko delo »Nesebično v službi ljudstva«. Ob visokem jubileju so gasilci izdali knjigo, ki je zanimiv zgodovinski in družbeni pregled izpod peresa Boštjana Vrščaja.

Srebrni grb se podeli DRAGU PUŠNIKU za dolgoletno predano delo na kulturnem in družbenem področju.

Drago Pušnik je že vsa leta zelo aktiven v kraju in občini. Posebej pa je zadnja leta aktiven kot član sveta KS Šentrupert. Že pet mandatnih obdobij je član sveta KS, od tega je zadnja tri mandatna obdobja predsednik sveta KS. Vseskozi si prizadeva za razvoj krajevne skupnosti, kar se odraža predvsem v modernizaciji cest, izgradnji vodovodnega omrežja, ureditvi vaških jeder in pridobitvah v društvih. V zimskem času nesebično in z odgovornostjo skrbi za prevoznost cest v celotni krajevni skupnosti.

Kot samostojni podjetnik je bil aktiven član Obrtne zbornice Laško. Že od rane mladosti je član Kulturnega društva Trobni Dol, dlje časa je bil tudi predsednik, vseskozi sodeluje v upravnem odboru, bil je tudi vodja posameznih sekcij, trenutno pa zastopa društvo v Zvezi Možnar. Sodeluje na vseh društvenih prireditvah, od kulturnih do športno družabnih, predvsem pa na etno prikazih v kraju in občini, saj je dober poznavalec bogatega ljudskega izročila.

Drago Pušnik je že dolga leta član Moškega pevskega zbora Laško in prejemnik več priznanj oz. Gallusovih značk. Zadnja leta je tudi član Mešanega pevskega zbora Šentrupert in Okteta Šentrupert.

Srebrni grb se podeli ANTONU ŠTERBANU za dolgoletno predano delo na področju planinstva.

Anton Šterban je zelo priljubljen in spoštovan, predvsem zaradi svojih pozitivnih lastnosti. Je skromen in tih človek, ki se ne rad izpostavlja. Je pa vedno pripravljen pomagati. Izredno skrb ima tudi za urejanje zadev v svojem življenjskem okolju. Ni mu vseeno, če na Strmci, Šmihelu ali Kuretnem ni kaj tako kot bi moralo biti. Aktivno se vključi v vse akcije krajevne skupnosti. Tako na področju infrastrukture kot na drugih družbenih področjih.  Že od mladih nog je predan planinstvu. Leta 1965 se je udeležil tečaja za mladinske planinske vodnike in istega leta je z vrstniki s Kuretnega začel hoditi po Slovenski planinski transverzali. Po služenju vojaškega roka je bil izvoljen za načelnika mladinskega planinskega odseka. Izvajali so številne aktivnosti in med drugim sodelovali v planinski Titovi štafeti iz Triglava do Jajca v Bosni.  Pozneje je postal neformalni vodja planinske skupine TIM Laško, ki je pod njegovim vodstvom krepila dejavnost in pritegnila večje število zaposlenih. V planinskem društvu je  bil predsednik od leta 1976 do 1978, po razvitju društvenega prapora pa je postal prvi praporščak društva.

Za vodenje mladinskega odseka in delo z mladimi je prejel srebrni in zlati znak Mladinske komisije PZS, za posebne dosežke pa še Zaslužni znak Mladinske komisije PZS. Za mentorsko delo med mladimi je prejel Tone posebno priznanje občinske organizacije ZSMS Laško.

Ob vodenju planinske skupine TIM Laško je leta 1990 ponovno prevzel dolžnost predsednika planinskega društva. Za novo leto 1992 je organiziral prvi novoletni pohod na Govško brdo. Ta njegova odločitev se je pokazala kot dobra, saj je bilo od takrat že 32 teh pohodov. Po šestih letih je predsedovanje društvu predal naprej. Takrat je po reorganizaciji vodniške službe v Sloveniji pridobil licenco planinskega vodnika, Vodniška komisija PZS pa mu je leta 2014 podelila priznanje – častni vodnik.

Po letu 2003 je prevzel vodenje planinske skupine v laškem društvu upokojencev.

Novembra leta 1990 so organizirali prvi pohod po trških mejah Laškega, ki se je dobro uveljavil kot tradicionalna prireditev. Ta pohod se je pozneje razdelil na pohod po levem in po desnem bregu Savinje. Sčasoma je pohod po levem bregu postal Pohod po trških mejah Laškega, pohod po desnem bregu pa se je preimenoval v Pohod po poti treh cerkva. Za vsakoletno izvedbo slednjega posrbi Tone z javnim zavodom STIK.

Njegovo zavzeto dolgoletno delo so opazili v društvu, v meddruštvenem odboru in na PZS, tako da je prejel več društvenih in meddruštvenih priznanj, bronasti, srebrni  in zlati častni znak PZS. PZS mu je leta 2017 podelila Svečano listino za izjemno predano delo v PD Laško in PZS za več kot 50 letno vodenje planincev po gorah.

Bronasti grb se podeli SARI ČOPAR za vrhunske dosežke na področju športnega plezanja

Sara Čopar je v svetovnem merilu zelo uspešna športna plezalka. Je članica Športno plezalnega odseka Planinskega društva Celje Matica. Je ena najbolj obetavnih plezalk svoje generacije. Je aktualna svetovna mladinska prvakinja v balvanskem plezanju in aktualna svetovna mladinska podprvakinja v težavnostnem plezanju. Sicer je večkratna svetovna in evropska prvakinja v različnih mladinskih kategorijah, v letošnji in prejšnji sezoni pa je občasno že nastopila v članski konkurenci v svetovnem merilu in bila tudi uspešna.

Sara Čopar se je s plezanjem prvič srečala na laški osnovni šoli, na steni za težavnost in nižji steni za balvansko plezanje. Prva leta je trenirala pri Aleksandru Stopinšku v Plezalnem klubu Laško, potem pa decembra 2018 prestopila v Športnoplezalni odsek PD Celje Matica, kjer trenira pod vodstvom Albina Simoniča, Laščana in lanskoletnega občinskega nagrajenca, ter Jana Strmoleta. Sedaj je tudi članica slovenske članske in mladinske reprezentance v športnem plezanju.

Lani je uspela v skali preplezati zelo zahtevno smer Histerija v Mišji peči z oceno 8c+, kar jo uvršča med redke športne plezalke na svetu, ki so uspele preplezati smer takšne težavnosti.

Poleg športnih uspehov velja izpostaviti še, da je bila Sara Čopar zlata učenka OŠ Primoža Trubarja Laško, šolske uspehe pa nadaljuje tudi v srednji šoli. Je dijakinja 3. letnika I. gimnazije v Celju, 1. in 2. letnik pa je opravila z odličnim uspehom.

Bronasti grb se podeli STANKU VERSTOVŠKU za vrhunske dosežke na področju ultrakolesarstva

Stanko Verstovšek iz Zidanega Mosta je slovenski ultrakolesar in lastnik 11 rekordov, nekaterih zapisanih tudi v Guinessovo knjigo rekordov.

Je neprofesionalni športnik, ki je v zadnjih letih premikal meje mogočega in hkrati zastopal Slovenijo ter svojo ekipo na več tekmovanjih, tako na slovenski kot na mednarodni ravni. Prvotno je bil član Kolesarskega kluba Sevnica, nato Kolesarskega kluba JB Team Novo mesto, sedaj pa kolesari za KD Litijski tempomat.

Stanko je šele četrti zemljan, ki mu je v 24 urah uspelo prekolesariti več kot 900 km. Hkrati pa je prvi in edini, ki mu je to uspelo na cesti in ne na poligonu oz. na zaprti stezi. 3. oktobra 2020 je na 20-kilometrskem krogu, pod nadzorom mednarodnih sodnic ter v skladu s strogimi pravili Svetovne ultrakolesarske zveze prekolesaril 914,02 kilometra, kar je nov svetovni rekord.

V 68. izdaji Guinnessove knjige rekordov, ki je izšla lani septembra, je zabeleženih 27 rekordov Slovencev, od tega jih je kar osem, ki pripadajo Stanku Verstovšku.

Na tekmovalni ravni se prav tako lahko pohvali z izjemnimi dosežki. Največji uspeh doslej je dosegel leta 2019 na Evropskem prvenstvu v kolesarjenju na 24 ur, kjer je osvojil naslov evropskega prvaka. Lani je na ultramaratonski dirki preko Italije, osvojil 2. mesto. S 729 km dolgo traso je opravil v 27 urah in 5 minutah oz. s povprečno hitrostjo 26,85 km/h. Letos (2022) je ponovil uspeh na kolesarskem maratonu SLO24Ultra, ki je veljal tudi kot četrto evropsko prvenstvo svetovne ultra kolesarske zveze in zmagal. Prevozil je 891 km.

Bronasti grb se podeli dr. ALENKI HREN MEDVED za prispevek pri odkrivanju in ohranjanju zgodovinskih dejstev s področja laške občine

Dr. Alenka Hren Medved je leta 2011 diplomirala in nato leta 2020 doktorirala iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2014 je zaposlena v Osrednji knjižnici Celje, kjer je vodja domoznanskega oddelka in vodja izposoje. Je članica Izvršnega odbora Zgodovinskega društva Celje.

Raziskovalno se ukvarja predvsem z zgodovino 19. stoletja Celja in okolice ter Laškega.

Je soavtorica knjige Stare razglednice Celja in urednica monografije o Občini Laško iz l. 2017, za katero je napisala tudi osrednje poglavje Laško postane trg. Ja avtorica razstav in katalogov o eni najpomembnejših zgodovinskih osebnosti v začetku 19. stoletja, duhovniku in zgodovinarju Ignaciju Orožnu, rojenem v Laškem. Prav tako je avtorica razstav in katalogov o Johannu Gabrielu Seidlu, o Industrijsko Celje in še drugih, ter glavna urednica Seidlovega zbornika. Občasno objavlja strokovne prispevke o razvoju domoznanstva v slovenskih knjižnicah ter recenzije aktualnih domoznanskih in zgodovinskih knjig.

V okviru kavarniških večerov v Laškem se je pogovarjala s pisateljem Martinom Pollackom, v Muzeju Laško je predavala o življenju prebivalcev Laškega v 19. st., v Knjižnici Laško pa o Ignaciju Orožnu. V Knjižnici Laško je bila letos v sodelovanju z Muzejem Laško predstavljena njena doktorska naloga, ki je lani izšla v knjižni obliki z naslovom Premog, železnica, terme in pivo: Modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju, v kateri je natančno proučila demografski razvoj in življenje prebivalcev Laškega ter njegove okolice v 19. stoletju. Redno izvaja tudi domoznanska predavanja v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju.

Dr. Alenka Hren Medved je pomembna zgodovinarka mlajše generacije za območje Celja in okolice, s poudarkom na njenem domačem kraju, Laškem.

Bronasti grb se podeli ALOJZU PRIMONU za predano delo na področju radioamaterstva in gasilstva

Alojz Primon se je leta 1980 kot študent elektrotehnike vključil v Radio klub Študent v Mariboru, kjer je tudi naredil izpit za radioamaterja takratne C klase. Po končanem študiju se je leta 1982 včlanil v Radio klub Laško in bil izvoljen v upravni odbor kluba. Uspešno je naredil izpit radioamaterja A razreda. V klubu je opravljal različne naloge pomembne za obstoj in dobro delovanje kluba.

Alojz Primon je aktiven član PGD Sedraž že od leta 1977, dve leti je bil tudi predsednik. V tem času je napredoval do gasilskega častnika II. stopnje. Daljše obdobje je bil tudi član poveljstva v GZ Laško kot informatik in sodnik gasilsko športnih disciplin. Za svoj trud in požrtvovalnost je prejel več gasilskih priznanj.

Prejemnikom priznaj iskreno čestitamo! Obenem želimo vsem občanom in občankam iskrene čestitke ob občinskem prazniku.

Foto: Boris Vrabec