Priznanja Antona Aškerca je podelil župan Marko Šantej, in sicer so bili letošnji prejemniki s področja glasbenega ustvarjanja in izobraževanja ter s področja ljubiteljskega zborovskega petja. To so:
Rudi Pavčnik, za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja. V Moškem pevskemu zboru Laško je letos dopolnil že 54 let neprekinjenega pevskega delovanja. Kot odličen pevec je pomembno prispeval h kakovosti zbora ter z njim sodeloval na številnih nastopih, prireditvah in tekmovanjih. Zaradi širokega glasovnega razpona je v določenih obdobjih v zboru pokrival tudi druge pevske glasove in s tem pomagal zagotavljati ustrezno razmerje med posameznimi glasovi. Poleg pevskega daru ga krasijo tudi številne osebne vrline, med njimi tovarištvo in povezovalnost, zlasti pa izrazit smisel za humor, ki pomeni pomemben prispevek k odličnemu vzdušju med pevci v zboru. Na področju pevske kulture je skoraj 20 let dejaven tudi v Kulturnem društvu Ofirovci in koledniki, s katerimi sodeluje na vseh prireditvah etnološkega značaja v Laškem. Kot drugi tenorist pa prepeva še v Mešanem pevskem zboru Jesen Laško.
Janja Brlec, ki je vrhunska citrarka in večkratna nagrajenka državnih in mednarodnih tekmovanj. Iz citer je z odliko diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter magistrirala na Mozarteum v Salzburgu. Ustvarja in predstavlja se s klasično glasbo, z avtorskimi skladbami, s tradicionalnimi slovenskimi melodijami, ustvarja pa tudi priredbe raznih glasbenih ustvarjalcev. Janja spada med naše najuspešnejše citrarje. Redno koncertira tako solistično kot v različnih komornih zasedbah, na številnih mednarodnih festivalih in koncertih ter v različnih zasedbah po Sloveniji in tujini. Že več let tudi poučuje citre na Glasbeni šoli Laško-Radeče in se trudi za ohranjanje tradicionalnega glasbila. Prav tako vodi seminarje, mojstrske tečaje, je članica strokovnih komisij na tekmovanjih, piše priredbe in sodeluje z različnimi glasbeniki. Izdala je učbenik za učenje citer. Poleg igranja citer Janja obvlada tudi petje in igranje klavirja. Preizkusila se je tudi kot zborovodkinja. Je tudi urednica Slovenskega citrarja, zbornika, ki ga izdaja Citrarsko društvo Slovenije.
Dejan Kušer je magistriral na ljubljanski Akademiji za glasbo. V času izobraževanja je imel čast prejemati znanje od številnih vrhunskih glasbenih pedagogov. Še danes se v klasični glasbi izpopolnjuje kot solist in v komornih zasedbah. Kot profesor harmonike znanje prenaša na mlajše generacije. Dejana je širša slovenska publika spoznala preko projekta »Spopad harmonik«, ki sta ga izvedla skupaj z Miho Debevcem. Z njuno združitvijo diatonične in klasične harmonike so postale glasbene možnosti tako rekoč neomejene, pripravila sta priredbe od klasične in popularne ter vse do etnoglasbe z najrazličnejših koncev sveta. Izpostaviti je treba še izredne koncerte, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih na področju občine Laško, v različnih sakralnih objektih. Dejan je postavil harmoniko na piedestal razumevanja akordične glasbe raznolikih žanrov tako občanom, kot tudi turistom. Vse nastope je pospremil s komentarji ter jih izvedel z igranjem na pamet.
Zlate možnarje sta podelila predsednica Programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar Urška Knez ter predsednik Zveze Možnar Mitja Moškotevc. Prejeli so jih:
Drago Podrebršek – zaslužen je, da je prišlo do tradicionalnega praznovanja rudarjev na god sv. Barbare v Sedražu. Bil je pobudnik, da se ustanovi rudarsko društvo in da se v Liša jašku v Govcah nad Sedražem uredi rudarski muzej. Izvedel je prvi pohod na Triglav v rudarski uniformi. Načrtuje krožno učno rudarsko pot na področju KS Sedraž. Njegov največji dosežek pa je pot SREČNO, pohodna pot, ki združuje štiri občine Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter je luč sveta ugledala lansko leto.
Branko Pušnik že 40 let deluje v Strelskem društvu Celjska četa Mala Breza, v odrskih igrah, pri izvedbi starih običajev. V prireditve se vključuje kot piskrovez, kosec, rokodelec, lastnik starodobnih koles in starodobnega traktorja. Sodeluje pri pustni paradi, pripravil je razstavo Odprtje rudnika v Trobnem Dolu. Bil je med pobudniki nastanka poti Iz Slog v Log, ki poteka po poti ozkotirne železnice, ki je rudnik Trobni Dol povezovala z dolino, na njegovo pobudo so progo tudi očistili. Je tudi eden največjih zbirateljev možnarjev in starin, ki jih hrani v domačem muzeju. Aktiven je tudi v drugih društvih v občini Laško in je eden aktivnejših članov pri Konjerejskem društvu v Tevčah.
Vincenc Križnik – Benc pušča neizbrisno sled na področju ohranjanja in poznavanja etnološke dediščine občine Laško. Že skozi svoj osnovni poklic mesarja se je zavedel pomena ohranjanja izročila na področju kulinarike. Ni le zbiratelj, je preučevalec in poznavalec materialov, delovnih procesov in uporabnosti vsakega predmeta, ki se nahaja v njegovi zbirki. Z možnarji in Možnarjem je povezan že 40 let, ko je postal član trap sekcije, ki je obujala streljanje z možnarji. Zavezan je tudi ohranjanju rudarske dediščine in velja za največjega poznavalca rudnika Trobni Dol, njegove zgodovine in zgodb ljudi, ki so v njem delali. Tudi Benc je bil med pobudniki, kot Branko Pušnik, nastanka poti Iz Slog v Log. Z rudarsko dediščino ga povezuje tudi obnova kapele sv. Barbare, ki so jo obnovili na pobudo Izidorja Pečovnika Dorija in Vinka Križnika. Že vrsto let je član Konjerejskega društva Vrh nad Laškim, zadnjih nekaj let je tudi član Turističnega društva Laško. Je človek, ki s svojo energijo in znanjem pripomore, da so zgodovinska ali etnološka dejstva o običaju, dogodku ali predmetu postavljena na pravo mesto.
Na dan proslave je svoje možnarje razstavil tudi v avli Kulturnega centra.
