Zakon o dimnikarskih storitvah (ZDimS) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/2016 in 19. 11. 2016 je dejansko začel tudi veljati, uporablja pa se od 1. 1. 2017.
Povzeto s spletne strani Ministrstva za okolje in prostor:
Kdaj lahko izberemo dimnikarsko družbo?
Uporabniki lahko dimnikarsko družbo izberejo iz seznama družb, ki ga je objavilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Zakon o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju: ZDimS) namreč določa, da Ministrstvo za okolje in prostor na svoji spletni strani objavi seznama dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco v roku 2 mesecev od uveljavitve zakona, kar naj bi bilo najkasneje do 19. 1. 2017.
Kdo opravlja dimnikarske storitve do objave seznama?
Do objave seznamov lahko skladno s prehodnimi določbami ZDimS opravljajo dimnikarske storitve obstoječi koncesionarji (oz koncesionarji na dan 31. 12. 2016), izvajajo pa pri njih zaposleni dimnikarji na dan 31. 12. 2016.
Kdo pa lahko opravlja storitve po objavi seznama?
Po objavi seznamov lahko dimnikarske storitve opravljajo zgolj še družbe s pridobljenim dovoljenjem po ZDimS, izvajajo pa dimnikarji s pridobljeno licenco.
Kakšne so dolžnosti uporabnika?
Po objavi seznamov lahko uporabnik iz seznama izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na njegovi kurilni napravi. To določa zakon, ki pravi, da uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30. junija 2017, izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj 12 mesecev.
V primeru, če uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. junija 2017, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. To pomeni, da v primeru ne-izbire (uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. 6. 2017) za uporabnika od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 izvaja dimnikarske storitve dosedanji koncesionar, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. To pomeni, da ima družba dovoljenje in da za to družbo dela dimnikar z licenco.
Ima pa uporabnik dolžnost, da zagotovi opravljanje potrebnih storitev za oskrbovanje lastne kurilne naprave. Do sprejema novega podzakonskega predpisa, ki bo urejal vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev ter potrebno pogostost oskrbovanja, veljajo glede pogostosti in obsega storitev aktualni predpisi.
Kako je z zaračunavanjem cen dimnikarskih storitev?
Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom.
Zakon predvideva sprejem podzakonskih predpisov, ki bodo določile urne postavke ter časovne normative za posamezne dele, ki jih mora Vlada oz minister za okolje sprejeti v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, torej najkasneje do 19. 5. 2017.
Do sprejema omenjenih predpisov pa se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 eura na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 eura na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev brez davka na dodano vrednost.
Kaj zakon določa glede vrste in vsebine dimnikarskih storitev ter namena izvajanja posameznih storitev?
Zakon o dimnikarskih storitvah nalaga Vladi, da najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve zakona (torej do 19. 5. 2017) sprejme podzakonski predpis, ki bo določil vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika. Do sprejema tega predpisa pa zakon določa, da se smiselno uporabljajo dosedanji predpisi.
Dosedanji predpisi, ki se tudi še naprej uporabljajo, so:
- Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04 in 18/05 – popr.)
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 17/03, 41/04 – ZVO-1 in 105/08)
- 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40. člen Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13 in 106/15).
Na katerih napravah se izvajajo dimnikarske storitve
Dimnikarske storitve se v skladu z Uredbo o emisijah iz malih in srednjih kurilnih naprav izvaja v okviru na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah za:
- kurilne naprave na trdno gorivo do 1 MW (1000 kW),
- kurilne naprave na kurilno olje do 5 MW (5000 kW),
- kurilne naprave na plin do 10 MW (10.000 kW).
Prvi, izredni in letni pregled male kurilne naprave
Prvi pregled se opravi na novih ali rekonstruiranih napravah zaradi preverjanja, ali so vgrajene v skladu s projektno dokumentacijo oziroma in predpisi. Če so naprave vgrajene neoporečno, dimnikarska družba izda pozitivno poročilo o prvem pregledu naprav, s katerim lastnik izkazuje primernost vgrajenih naprav. Namen teh pregledov je preprečiti, da bi bile na novo vgrajene naprave napačno vgrajene, preprečiti vgrajevanje naprav, ki kot tipski proizvod presegajo mejne vrednosti emisij, zagotoviti potrebne evidence o napravah, ugotoviti odgovorne osebe.
Izredni pregled se opravi praviloma po naročilu pristojnega inšpektorja (lahko tudi po naročilu uporabnika) s katerim se opravi enak postopek kot pri novih napravah, le da gre za preverjanje primernosti obstoječih naprav. Preverjanja se, ali so obstoječe naprave primerne za obratovanje. Dimnikar izda poročilo o izrednem pregledu naprav.
Redni letni pregled se opravi periodično zaradi ugotavljanja morebitnih nepravilnosti na obstoječih napravah. Gre za ugotavljanje morebitnih sprememb v pogojih obratovanja, morebitnih poškodb na napravah, ustreznosti dovoda zraka itd. Za neoporečne naprave uporabnik prejme pozitivno poročilo, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa negativno poročilo o letnem pregledu in pisno opozorilo z navedbo roka odprave pomanjkljivosti. Namen pregleda je preprečevanje obratovanja obstoječih naprav s pomanjkljivostmi zaradi dotrajanosti naprav, poškodb zaradi obratovanja, vremenskih vplivov in spremenjenih okoliščin s strani uporabnika, kar ima lahko za posledico nezanesljivosti obratovanja naprav in zmanjšanje varnosti.
Prve in občasne meritve emisij dimnih plinov
Meritve emisij dimnih plinov se opravijo zaradi preverjanja, ali kurilne naprave presegajo predpisane mejne vrednosti izpustov. Poleg tega so rezultati meritev pokazatelj, kako so naprave vzdrževane, kar je še posebej pomembno za kurilne naprave, odvisne od zraka v prostoru, kot so npr. bivalni prostori. Dimnikar je dolžan izdati predpisano poročilo o meritvah in uporabnika seznaniti z rezultati meritev.
Če izpusti iz kurilnih naprav presegajo mejne vrednosti, je dimnikar dolžan uporabniku izdati pisno opozorilo in mu podati rok za odpravo pomanjkljivosti. Namen meritev emisij dimnih plinov je preprečiti, da bi se vgrajevale kurilne naprave, ki presegajo mejne vrednosti, da se zagotovi njihovo vzdrževanje in nastavitev parametrov zgorevanja tudi z vidika varstva okolja, česar sam uporabnik ne more preveriti.
S tem se zagotovi učinkovita raba goriva in zmanjša količina emisij dimnih plinov, ki bi po nepotrebnem onesnaževale okolje. Izvajanje meritev je torej v interesu uporabnika in javnem interesu.
Mehansko čiščenje, odstranjevaje katranskih oblog iz dimnikov
Mehansko (in tudi kemično) čiščenje je namenjeno odstranjevanju saj, katranskih in drugih oblog s površin naprav, ki pridejo v kontakt z dimnimi plini ali ostanki zgorevanja. Na ta način se zagotovi neoporečno obratovanje naprav, zagotovi se tudi požarna varnost in poveča varovanje okolja, zaradi obratovanja naprav v predvidenih pogojih in boljšega prenosa toplote iz goriva in dimnih plinov zaradi manjših oblog na površinah za prenos toplote. 1 mm saj pomeni približno 4 % večjo porabo goriva.
Naprave, ki obratujejo neoporečno, zagotavljajo varnost človekovega zdravja in premoženja.
Podobno velja za prezračevalne naprave, ki so namenjene zagotavljanju dovoda zgorevalnega zraka v prostore s kurilnimi napravami ali neposredno v kurilne naprave.
Nekateri primeri obveznih storitev na kurilnih napravah na kurilno olje, trdno gorivo, plinskih grelnikih, ki so praviloma vgrajeni v stanovanjskih objektih.
Pojasnila so iz pravilnika o dimnikarski službi in pravilnika o obratovalnem monitoringu.
Primer kurilnih naprav do 50 kW toplotne moči, ki so praviloma vgrajene v individualnih stanovanjskih objektih:
- Kurilna naprave na trdno gorivo, ki redno obratujejo, je potrebno očistiti v času kurilne sezone 4 krat in opraviti enkrat na leto letni pregled.
- Kurilne naprav na biomaso, katerih izkoristek je nad 80 % je potrebno očistiti dvakrat v času kurilne sezone in enkrat na leto opraviti letni pregled.
- Kurilne naprave na olje je potrebno očistiti enkrat na kurilno sezono, letni pregled opraviti enkrat na leto in opraviti 1 krat na leto meritve emisij dimnih plinov.
- Za kurilne naprave na plin z atmosferskim gorilnikom je potrebno opraviti letni pregled in meritve emisij dimnih plinov pregledati enkrat na leto in čiščenje dimovodnih naprav po potrebi.
Katere dokumente mora izdati dimnikar po opravljeni storitvi (poročilo o pregledu, poročilo o meritvah, če se izvajajo, po potrebi pisno opozorilo v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti in račun)
Po opravljenem prvem pregledu mora dimnikar izdati poročilo o prvem pregledu in račun. Če so bile pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, pa mora izdati še pisno opozorilo z rokom odprave pomanjkljivosti. Podobno velja za izredni in letni pregled.
Po opravljenih meritvah emisij dimnih plinov mora izvajalec izdati poročilo o prvem pregledu, prvih ali občasnih meritvah (predpisan obrazec dimnikar 01) in račun. Če pa so meritve negativne, mora izdati še pisno opozorilo in določiti rok za odpravo pomanjkljivosti.
Po pretečenem roku iz pisnega opozorila, mora izvajalec preveriti ali so pomanjkljivosti tudi odpravljene. V primeru, da pomanjkljivosti niso odpravljene, mora o tem poročati pristojnemu inšpektoratu.
Kakšne so obveznosti uporabnika in pristojnosti dimnikarja, če ugotovi nepravilnosti ali pomanjkljivosti na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah?
V kolikor dimnikarska družba ugotovi pomanjkljivosti na napravah, jih mora odpraviti lastnik (uporabnik) naprav v predpisanem roku. Če jih ne odpravi in pomenijo nevarnost za zdravje ljudi, ogrožajo požarno varnost ali okolje, je to dimnikar dolžan predati pristojnemu inšpektoratu v nadaljnjo obravnavo.
Kakšni so ukrepi za tistega, ki nepravilno kuri ali uporablja nedovoljena goriva?
V primerih, ko se uporabnik pritožuje, da se jim kadi dim iz sosedovega dimnika na njihovo dvorišče ali ugotavljajo, da sosedje kurijo nedovoljena goriva pojasnjujemo, da v malih kurilnih napravah ni dovoljeno uporabljati nobenih drugih goriv, kot so tista določena z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 24/13 in 2/2015; nadalje Uredba o emisiji). V skladu s 25. členom Uredbe o emisiji se neupoštevanje 5. člena iste uredbe šteje kot prekršek za katerega se lahko izreče kazen z globo.
Pri napačnem ravnanju z odpadki se uporabljajo kazenske določbe Uredbe o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15).
Nadalje podajamo ravnanje inšpektorjev v primeru prijave, da se v MKN kurijo odpadki, ter kakšni so lahko ukrepi inšpektorjev. Odločba inšpektorja za okolje o prepovedi kurjenja odpadkov v MKN se lahko izda v primeru:
- da je dimnikar ugotovil, da uporabnik kuri odpadke (dokazi, npr.: poročila dimnikarja, meritve dimnikarja, uporaba odpadnega olja),
- da je dimnikarska družba uporabnika opozorila s pisnim opozorilom (3. odstavek 30. člena Uredbe o načinu predmetu in pogojih za izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08 in 94/13; nadalje: dimnikarska Uredba) in mu določila rok za odpravo pomanjkljivosti (1. odstavek 30. člena dimnikarske uredbe),
- po preteku roka iz opozorila mora javna dimnikarska družba preveriti pri uporabniku ali so pomanjkljivosti odpravljene (4. odst. 30 . člena dimnikarske Uredbe) (dokazila, npr.: poročilo dimnikarja).
V primeru, da dimnikar po drugem pregledu ugotovi, da uporabnik še vedno kuri odpadke, o celotnem postopku z dokazili obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor, da zaradi kurjenja z odpadki obstoji tveganje za okolje.
Na podlagi vseh dokazil lahko inšpektor za okolje uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek pri fizični osebi - uporabniku MKN. Inšpektor lahko na podlagi dokazov dimnikarja izda prepoved uporabe odpadkov kot gorivo ter odredi ponoven pregled kurilne naprave.
Nadzor kurilnih naprav, ki so odvisne od zraka v prostoru v sodobnih stanovanjskih objektih, kar še posebej velja primere vgrajenih plinskih grelnikov
Spremembe v dovodu zraka nastanejo predvsem v stavbah, kjer je dovod zraka skozi pripore zunanjih oken in vrat, oz. skozi okna s tesnili, kar pomeni, da kurilne naprave izkoriščajo zrak iz prostora. Gre torej za napravo brez ustreznega dovoda zraka zaradi zamenjav oken z veliko prepustnostjo zraka, z okni s tesnili. To pomeni premajhen dovod zgorevalnega zraka.
Ali je primerna vizualna ocena zgorevanja na sodobnih napravah in storitvah?
Vizualne ocene zgorevanja so opravljali v obdobju od 1960 do 1970, kasneje pa se je pričela za ocenjevanje uporabljati merilna oprema tako pri serviserjih, kot tudi pri nadzornih organih.
V primeru, ko naj bi lahko že vizualno ocenili zgorevanje, gre za kurilne naprave, ki niti z energetskega vidika, niti z vidika varstva okolja ne smejo obratovati, kar še posebej velja za kurilne naprave na kurilno olje in plin. Nepravilno delovanje kurilnih naprav ogroža življenje ljudi. Če so take naprave vgrajene v bivalne prostore, ogrožajo požarno varnost, tako delovanje pa krajša življenjsko dobo samih naprav.
Serviserji, ki pri nastavitvah sodobnih kurilnih napravah ne uporabljajo merilnih instrumentov, ne morejo vizualno presoditi ali naprave dosegajo zahtevane parametre z vidika učinkovite rabe goriva in z vidika varstva okolja. Komponente in parametri zgorevanja, kot je temperatura dimnih plinov, vsebnost CO, CO2, NOx, CO2 in prašni delci, niso vidni.
Serviser mora opraviti meritve pri vsakem posegu v obratovalne pogoje naprav in gorilnikov. Kontrolne meritve parametrov zgorevanja s strani dimnikarja pa se opravljajo v skladu z nacionalnimi interesi in cilji, ki so določeni s predpisi. Nadzor nad malimi kurilnimi napravami pa je določen tudi z Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb, ki jo mora upoštevati tudi Slovenija.
Kontrola emisij dimnih plinov je potrebna tako z vidika rednega vzdrževanja malih kurilnih naprav, kot tudi z vidika nadzora nad opravljenimi servisi, saj sami uporabniki ne morejo kontrolirati nastavitve parametrov zgorevanja s strani serviserjev. Da naprave ne presegajo mejnih vrednosti, pa je tudi v javnem interesu. Sedanje stanje naprav in njihovega vzdrževanja je takšno - kar kažejo tudi opravljene meritve emisij dimnih plinov, opravljene s strani dimnikarjev - da je nadzor nujno potreben, saj v nekaterih območjih, kjer pred uveljavitvijo obvezne dimnikarske službe na državni ravni ni bilo nadzora, naprave pogosto presegajo mejne vrednosti emisij dimnih plinov.
Pogosto vprašanje uporabnikov glede potrebnosti meritev emisij dimnih plinov s strani dimnikarja, če jih je že opravil serviser kurilne naprave
Serviser z merilnimi instrumenti opravlja meritve zaradi postopka nastavitev parametrov zgorevanja.
Naloga javne dimnikarja pa je, da preveri, ali kurilna naprava presega mejne vrednosti emisij z dimnimi plini. Gre za kontrolo vzdrževanja naprav s strani neodvisne osebe, ki nima ekonomskih interesov pri servisiranju in nastavitvah naprav.
Nadalje mora dimnikar obvestiti tudi pristojno inšpekcijo v primerih, da uporabnik ni odpravil pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izvedbi meritev. Teh pristojnosti serviser nima. Največkrat meritev serviserja tudi ne zajema meritve dušikovih oksidov, ki prispevajo delež k evtrofikaciji tal ter nastanku sekundarnih delcev PM10 v ozračju. Zopet je dimnikar tisti, ki mora opozoriti stranko o potrebni zamenjave takšne kurilne naprave, ki presegajo mejne vrednosti emisij.
