Page 28 - Laski_Bilten_st64_NR
P. 28
STIK
RAZSTAVA JOŽETA FOLTINA V RAZSTAVIŠČU
KULTURNEGA CENTRA
V pustnem času pa vse do sredine marca je v razstavišču
Kulturnega centra Laško na ogled razstava profesorja likov-
ne umetnosti Jožeta Foltina. Tema je času primerna. Poleg
čudovitih krajin so Foltinov priljubljen motiv tudi kurenti.
Likovni kritik Mario Berdič je o razstavi zapisal: »Ptujski
slikar in likovni pedagog Jože Foltin se že od začetkov svoje
likovne ustvarjalnosti v okviru klasične motivike najraje po-
sveča krajinam, vedutam, cvetličnim tihožitjem in etnograf-
skim motivom, tematsko izhajajoč iz svojega neposrednega
življenjskega okolja, Ptujskega polja. Po eni strani torej neut-
rudno slika vinorodne gorice, sadovnjake in neskončna polja
Dravske doline, vključno z značilnimi zaselki ali osamljenimi
kmetijami ter seveda nepogrešljivimi podružnimi cerkvami
ali kapelicami, po drugi strani pa na tisoč načinov upodab-
lja eno izmed najznamenitejših lokalnih etnografskih poseb-
nosti, koranta (po markovško) oziroma kurenta. Umetnik je
skozi vse ustvarjalne faze, kot izraziti risar, tudi v slikarstvu
uporabljal linijo kot osnovni oblikotvorni likovni element.
Njegov likovni izraz je bil dolgo časa v osnovi naravo posne-
majoč z umirjenim koloritom, četudi se je formalno nagibal
k blagi ekspresivni deformaciji likovnih objektov (drevesa, nosilcu, vedno bližje abstraktnemu ekspresionizmu. Skraj-
hiše). Devetdeseta leta prejšnjega stoletja zaznamujejo pre- no stopnjo doseže razvoj nekje leta 1998 s pojavom informe-
cejšnje spremembe in celo odstopanja od dotedanjega Folti- lovsko zasnovanega ciklusa Najdišč, kjer avtor pri oblikova-
novega formalnega izraza, kot posledice na novo odkritega, nju slikovne površine ob akrilnih barvah prvič uporabi tudi
skoraj mladostnega veselja do raziskovanja drugačnih likov- neslikarski material (zemlja, pesek, drobno kamenje in lepilo
no izraznih možnosti. V začetku devetdesetih let namreč ne- kot vezivo). Slikovna površina hkrati pridobi reliefno struk-
nadoma uvede geometrijsko stilizacijo na skrajnem pragu turo v simboličnem pomenu slojevitosti arheoloških najdi-
abstrakcije, ki počasi narekuje razvoj mrežaste asimetrične
kompozicije, vendar še zmeraj ohranja prepoznavnost svoje šč, temu ustrezen pa je tudi vseprevladujoč ugasel, zemeljski
običajne motivike. Sredi devetdesetih let Foltin še stopnjuje lokalni kolorit. Prevladujejo torej rjavi in oker odtenki, po-
učinek dinamične ekspresije s pomočjo izrazitejše gestual- gosto tudi nekromatične črne in sive nianse, morda celo v
nosti in celo dripinga, puščajoč sledove odtekajoče barve po spremstvu temnozelenih kolorističnih variant. V nekatera
dela iz cikla Najdišča eksplicitno vključi še črepinje keramič-
nega posodja, kot simbole arheoloških ostankov preteklosti,
v druga pa pločevinske ostanke konzerv ali papirnate em-
balaže, kot simbole propada sodobne civilizacije, ki ni nič
drugega kot le še en sloj v neskončnih plasteh človeške zgo-
dovine. Foltin se v novejših delih tako usmeri od krajin na
površju zemlje proti krajinam v zemljini globini, pri čemer
pridobi njegov opus popolnoma nov, simboličen pomen.
Skrajno nenavadna je tudi sinteza kontinuiranega cikla Ko-
rantov, sicer tradicionalnega Foltinovega likovnega motiva,
kjer je združen informelovski pristop Najdišč z ekspresivno
učinkujočo avtorjevo klasično risbo ob kontrastno učinku-
jočem transparentnem koloritu počlovečene, strah zbujajo-
če maske. Oba novejša cikla (Najdišča in Koranti) sicer po-
menita tematsko evolucijo starejših faz, vendar z radikalno
spremenjeno likovno tehniko in izrazom. Z »zemljo zasu-
ta« Korantova maska simbolizira prehod iz življenja v smrt
in obratno, v arheološkem kontekstu pa tudi povezavo med
preteklostjo in sedanjostjo, kot nesmrtno znamenje vseh ča-
sov. Na tokratni razstavi predstavlja Jože Foltin najnovejša
dela, ki pa se navezujejo na njegovo tradicionalno tematiko
in motiviko.«
Lepo vabljeni, da na razstavi v Kulturnem centru poiščete
vsak svojega kurenta in se potopite v pokrajine Jožeta Folti-
na.
Tomaž Majcen
28