Page 52 - Laski_Bilten_st65_NR

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

ko jo beremo. Na tem področju bo treba Mislim, da tisti, ki berejo, berejo kar pre-
narediti še veliko, da bomo lahko rekli, cej. In to je zadovoljivo. Preveč pa je tis-
da vsi Slovenci knjige cenimo. tih, ki ne berejo.

Pred nekaj leti so se poleg klasičnih Koliko bi po vašem mnenju Slovenci
knjig pojavile elektronske. Nekateri so morali brati, da bi spremenili to misel-
»To, kako cenimo knjigo, najbolj napovedovali, da to pomeni nazadova- nost? Kaj sploh pomeni veliko brati?
kažemo, ko jo beremo« nje oziroma umik tradicionalnega čtiva. Težko je reči ... Branje razumem kot
a zdi se, da je ravno nasprotno. Kaj me-
Zdi se, da smo Slovenci že od nekdaj nite o tem? zelo širok pojem. Lahko beremo časo-
obremenjeni z razmišljanjem o vred- pise, besedila na internetu ... Tudi to je
nosti lastnega jezika. To potrjujejo raz- Do neke mere se s tem strinjam – res branje. Koliko bi morali brati, bi časovno
lična zgodovinska obdobja. Najbrž je to so se pojavile napovedi, da bodo klasič- težko opredelil. Kaj pomeni veliko bra-
posledica tega, ker je jezik eden od ele- ne knjige izginile, a se to ni zgodilo. Ne- ti ... Če nekdo bere knjigo vsak dan uro
mentov narodne identitete. Če ni jezi- kaj prostora to knjigi vsekakor odvzema, ali več, je zame to veliko, lahko pa se tega
ka, potem tudi naroda ni. In pomemben ampak knjiga ima takšne lastnosti, da se branja nabere po krajših obdobjih čez
gradnik jezika je zagotovo knjiga. Ker je kljub temu obdržala. Kar se tiče pri- dan, ko na primer človek bere časopis ...
ta domuje predvsem v knjižnici, smo ob merjave elektronskih in klasičnih knjig, Koliko vi berete? Bi zase rekli, da veli-
mednarodnem dnevu knjige za otroke nisem nasprotnik elektronskih knjig, ko berete?
na pogovor povabili Mateja Jazbinška, ampak mislim, da je knjiga v fizični ob-
direktorja Knjižnice Laško. liki še vedno pomembnejša od elektron- Berem različne stvari. Za leposlovne
ske. Menim, da večjo konkurenco knji- knjige čez teden nimam časa, zato be-
gam predstavljajo družabna omrežja, rem ob koncih tedna in med počitnica-
internet, elektronski mediji ... mi. Poleg tega moram brati tako v službi
kot tudi doma, se izobraževati na različ-
Tudi Knjižnica Laško širi nabor e-čti- nih področjih, kar je tudi branje. In če bi
va. Na podlagi česa se odločate za tovr- to povzel, lahko rečem, da berem vsaj tri
stne novosti? Katerim dajete prednost? ure na dan, včasih tudi več.

V slovenskem prostoru imamo portal
Biblos, s pomočjo katerega lahko kupu- V preteklosti se je precej poudarjalo
jemo in izposojamo elektronske knjige. kakovost čtiva. Nekateri so precej priv-
Nekaj denarja dobimo od države namen- zdigovali obrvi ob omembi trivialne ozi-
sko za to. Pri nas e-knjige še niso tako roma lahkotne literature. Danes se zdi,
široko uporabljane, zadeva je za nas kot da to prepričanje ni več tako izpostavlje-
knjižnico relativno draga in si ne more- no. Kaj menite o tem?
mo privoščiti večjega nakupa novosti. Se Res je, da to prepričanje ni več tako
pa odločamo na podlagi tega, katere knji- izpostavljeno. Žal je na voljo preveč lah-
ge so aktualne in se ravnamo po željah in kotne literature, in sicer v smislu, da je to
Kakšno mesto ima po vašem mnenju predlogih bralcev. slaba literatura, da je jezik slab, da tudi
knjiga v današnji družbi? sama knjiga ni dobro narejena ... A kljub
Knjiga ima tudi v današnji družbi po- ali bralci Knjižnice Laško pogosto po- temu je lahko neka literatura za sprosti-
membno mesto, čeprav lahko večkrat sli- segajo po e-knjigah? Se njihovo zanima- tev povsem ustrezna. Knjižničarji imamo
šimo, da ga verjetno do neke mere izgu- nje na tem področju precej razlikuje od nalogo, da svoje bralce vzgajamo, da bi se
blja. A tudi pred stotimi leti ni imela tako bralcev ostalih knjižnic po Sloveniji? razvili v bralce zahtevnejše literature. Na
dominantnega mesta, kot se trdi danda- To je neka nova oblika in uporaba vse- to moramo biti pozorni tudi pri nabavi
nes, čeprav še ni bilo digitalnih medijev. kakor narašča. Zanimanje je primerljivo, literature. Je pa pri branju tako kot drug-
Takrat je bilo veliko ljudi nepismenih in pri čemer knjižnice v večjih mestih iz- je: več kot vložimo truda, več imamo ko-
knjiga ni bila tako dostopna, kot je danes. stopajo po tem, da izposodijo več knjig. risti.
Vsi, ki delamo na področju, povezanem Tam si lahko tudi privoščijo nakup večje-
s knjigo, se moramo truditi in si priza- ga števila e-knjig. Po kakšni literaturi največ posegajo
devati, da bo knjiga kljub elektronskemu člani Knjižnice Laško?
razvoju še vedno prisotna – povsod in Kateri vrsti knjige – klasični ali e-knji- Čisto enoumnega odgovora ne morem
ves čas. gi – osebno dajete prednost? navesti. K nam hodijo vsi – od predšol-
Prednost dajem klasični knjigi, saj je skih otrok do upokojencev – in berejo
Znamo Slovenci ceniti dobro čtivo? držanje prave knjige v rokah nekaj čisto različno literaturo. Berejo zelo raznoliko,

To je vprašanje, ki ga knjižničarji drugega, zato bo prava knjiga ostala ved- pri čemer je mogoče izpostaviti, da se res
večkrat slišimo. Mislim, da Slovenci nis- no prva izbira. trudimo, da izpostavljamo dobre knjige.
mo drugačni od drugih narodov in da
znamo ceniti dobro knjigo. Knjiga ima v Pogosto slišimo kritike, da Slovenci Ljudje imamo različne želje in nava-
Sloveniji poseben status, ampak opažam, premalo beremo. Se strinjate s tem? de. Za slednje pravijo, da je dobro, da jih
da je to prevečkrat zgolj na zunanji rav- Na nek način se strinjam. Ena bolj začnemo privzgajati že najmlajšim. Me-
ni – knjigo častimo, vemo, da je bila po- znanih kritik temelji na raziskavi, ki je nite, da to velja tudi za bralne navade?
membna za ohranitev jezika, kulture ... pokazala, da več kot polovica Slovencev Absolutno. Mislim, da je zdaj že sploš-
To, kako cenimo knjigo, najbolj kažemo, v enem letu ni prebrala niti ene knjige. no sprejeto, da lahko začnemo branje

52