Page 30 - Laski_Bilten_st68_NR
P. 30
ALBUM LAŠKEGA
ALBUM LAŠKEGA go svetovno vojno je bil most večkrat radi pomanjkanja denarja so v Metalni
bombardiran in tako poškodovan, da je Maribor šele v letu 1957 izdelali 6 kon-
Obnova železniškega mosta čez bilo potrebno na kritičnih mestih vgra- strukcij razpetine po 18,30 m in skup-
Savinjo v Laškem diti provizorije. Po vojni je predstavljal ne teže 147 ton za desni tir. Za levi tir
nevarnost in oviro za promet. Pristoj- pa so se odločili, da ga obnovijo v drugi
ni železniški organi so se zavedali, da fazi. Konec aprila je PVP Celje pričelo z
V februarski številki Laškega biltena je potrebno ozko grlo na progi Zidani
smo predstavili članek iz glasila Želez- Most–Šentilj čim prej odpraviti. V za- obnovo opornikov. Izklesati je bilo tre-
ba vse slabe kamnite kvadre po sistemu
niški vestnik o obnovi laške železniške četku leta 1953 je komisija za revizijo šahovskih polj. Stare opornike so obda-
postaje. Tokrat iz te revije povzemamo projektov pri DJŽ Ljubljana obravna- li z železobetonskim oklepom, debeline
prispevek o sanaciji železniškega mos- vala razne variante, ki bi prišle v poš- cca. 25 cm. Tako je bil kamniti material
tu čez Savinjo. tev za obnovo mostu in sprejela varian- zavarovan proti nadaljnjemu prepere-
Zgodovina mostu sega v leto 1849. to, ki predvideva prosto ležečo varjeno vanju. Po končanih gradbenih delih je
Takrat so bile ob otvoritvi proge Cel- konstrukcijo na obnovljenih opornikih. Metalna lahko pričela z montažo novih
je–Ljubljana prek Savinje vgrajene le- Dobro leto kasneje je bil odobren glav- konstrukcij.
sene mostne konstrukcije. Med dru- ni projekt za jekleno konstrukcijo. Za- Otvoritev mostu, ki je bila predvidena
za 26. 11. 1958, je bila preložena zaradi
napak, ki so jih odkrili v konstrukcijah
med montažo. Metalna je uspešno izvr-
šila sanacijo vseh nepravilnosti.
17. 12. 1958 so izvedli obremenil-
no preizkušnjo z lokomotivo ser. 06.
Ugotovljeno je bilo, da most ustreza
vsem pogojem stabilnosti. 18. 12. je bil
opravljen še tehnični pregled in tako je
bil most »izročen« prometu.
Prispevala Gabrijela Pirš
(povzeto po Š. B.: Obnova železniškega
mosta čez Savinjo v Laškem –
Železniški vestnik (ŽV),
januar 1959, let. 13, št. 1-2, str. 17-19).
Fotografija je last Muzeja Laško.
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško.
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
FOTO SPOMIN
Naša hribna njiva
Ko pride človek v stara leta, se rad ozre nazaj na svojo preho-
jeno pot na tem svetu. In če opazi, da je pustil na tej poti kakšen
dolg, je prav in pošteno, da gre in ta dolg poravna.
Tudi jaz sem se nedavno tega v mislih sprehajal po poti mo-
jega življenja in opazil sem, da me na moji življenjski poti bre-
meni en dolg. V svojem srcu sem sklenil, da bom šel in ta dolg
poravnal. Vrnil sem se na svoj rodni dom, tam v Laški vasi, šel
sem na našo hribno njivo, ki to danes na žalost ni več, snel iz
glave klobuk, pokleknil sem na prst naše hribne njive, usmeril
pogled k cerkvici sv. Lenarta, dvignil roke kot k molitvi in rekel:
»Hvala ti, hvala ti, naša hribna njiva, da si nas preživljala in
nam dajala tako dober kruh tista huda vojna in povojna leta!«
In prosil sem Boga, da bi bila naša hribna njiva in vse slovenske
njive še kdaj tako spoštovane in ljubljene, kot so bile takrat, tiste
čase in da bi nam še dajale tako dober in zdrav kruh.
Ne želim si, da bi se vrnila tista huda vojna in povojna leta,
prosil pa sem Boga, da bi se vrnila ljubezen in spoštovanje do
naše hribne njive in vseh slovenskih njiv in da danes človek ne
bi tako grobo izkoriščal in zlorabljal naravo. Ljudska modrost
pravi: Bog odpušča vselej znova, človek malokdaj in stežka, na-
rava pa nikoli.
Valentin Deželak
30