Page 21 - Laski_Bilten_st69_NR

STIK

Svetla plat preteklosti

Programski svet – Etno odbor
Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar,
v katerem aktivno deluje šestnajst
društev in dva zavoda, je v letu
2017 in 2018 postavil nove mejnike, saj smo že raziskane šege
in delovna opravila nadgradili z raziskovanjem in odrsko posta-
vitvijo mestnih šeg – ob lanskoletni 90-letnici mesta Laško in
letos, ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne, vojaških pesmi in
doživljanja Velike vojne.

Spominsko obeležje padlim v 1. svetovni vojni, foto: Boris Vrabec

Prva svetovna vojna je bila eden najbolj tragičnih in pogub-
nih dogodkov v človeški zgodovini, ki pa ga je občasno vendarle
prekinil trenutek prijateljstva in miru. Eden takšnih se je zgodil
na božič leta 1914. Na izjemno mrzlo božično jutro tistega leta,
takoj po prvem jutranjem svitu, se je na zahodni fronti namreč
zgodilo nekaj, česar ni odobril noben poveljnik, nihče izmed
poveljujočih na eni ali drugi strani. Po pripovedovanju britan-
skih vojakov se je iz jarkov na nemški strani fronte najprej zasli-
šala blagozvočna pesem. Čeprav besedila niso poznali, so takoj
Pogled na sejemsko dogajanje, foto: Boris Vrabec
prepoznali melodijo Svete noči, ene najbolj priljubljenih božič-
nih pesmi. Kmalu po tem, ko je bila pesem odpeta, je iz jarka
V soldaškem duhu je tako minilo tudi 22. Martinovo v La-
škem, saj smo tradicionalni Martinov etno večer poimenovali na nemški strani izstopil vojak, ki je v rokah držal osvetljeno
drevesce. Počasi je stopil proti jarkom nasprotne strani in nato v
»Fantje se zbirajo«. V Kulturnem centru je tako letos odmevalo polomljeni angleščini najprej zaželel vesel božič, nato pa ponu-
zvonjenje pritrkovalcev Irene In Marka Zeme, vojaške ljudske
pesmi in branje pisem vojakov, ki nam jih je posodil zbiratelj dil še predlog: Mi ne bomo streljali, zato tudi vi ne streljajte …
Radovan Grešak. Seveda pa smo večer le zaključili, kot se za Miren božič in srečno novo leto 2019 vam želimo »Možnar-
martinovo spodobi – z blagoslovom vina v gospodarjevi kle- ji«!
ti, napitnicami, zahvalami članom Zveze Možnar in prijetnim Urška Knez
druženjem.
Tudi v nedeljo, 11. novembra, je bilo dogajanje posvečeno ne Prireditve v Kulturnem centru Laško
le farnemu zavetniku, ampak tudi 100. obletnici konca 1. svetov- Jubilejno sezono Kulturnega centra želimo slaviti in obeležiti
ne vojne. V Laškem so po končani svetovni moriji svojci padlih tudi čez leto, z abonmajskimi in ostalimi priložnostnimi prire-
vojakov iz širše okolice Laškega postavili ob vhodu v župnijsko ditvami. Zelo smo veseli, da smo v tej sezoni dvorano že večkrat
cerkev sv. Martina v Laškem dve spominski plošči z njihovimi napolnili in da s programom privabimo ne samo domače, tem-
imeni. Obe plošči sta bili ob obnovi cerkve leta 1987 odstranjeni več tudi obiskovalce iz širše okolice.
in se do danes ne ve, kje sta končali. Člani Zveze Možnar smo Dvorano sta napolnili komediji dveh najprepoznavnejših ko-
ugotovili, da Laško tako nima več niti enega spominskega obe- mercialnih gledališč pri nas – Špas teater in Siti teater – z Dekli-
ležja padlim v 1. svetovni vojni, zato smo se odločili, da predla- ščino in Čakalnico. Razprodana je bila dvorana za koncert Dol-
gamo Občini, da ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne ponov- go nisva pila, hamo in Rudi Bučar sta poskrbela za edinstven
no odkrijemo obeležje, ki bo pričalo o življenju in smrti padlih koncertni večer, ki so mu sledile stoječe ovacije. V novembru so
vojakov. Veseli nas, da je ta projekt uspel v tako kratkem času! za prav posebno vzdušje poskrbeli Orleki, s svojim edinstvenim
in avtentičnim nastopom, ki ga je s »knapovskimi« zgodbami
in humorjem začinil Matjavž Javšnik. Poskočno je bilo na na-
rodno-zabavnih večerih z Dejanom Kranjcem, prva dva smo
obarvali čisto po domače. Predstavili so se laški ansambli ter
Brane Klavžer s svojimi muzikanti.

Martinova nedelja, foto: Boris Vrabec

Ker je spominsko obeležje postavljeno na mestu odstranje-
nih dveh plošč, je tudi blagoslov vina potekal na zahodni strani
cerkve. Malce drugače, morda ne vsem povšeči – a konec velike
vojne je le del naše preteklosti, katere se je vredno spominjati. Hamo in Rudi Bučar, foto: Marko Alpner

21