Page 27 - Laski_Bilten_st71_NR
P. 27

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

                                               bil v rodnem Laškem posvečen v duhov-    Mozirjani leta 1892 imenovali za častne-
                                               nika.                                    ga meščana Mozirja.
                                                  Svojo prvo službo je kot kaplan op-      Svojo poklicno pot je Orožen skle-
                                               ravljal v Žalcu, nato je v letih 1844–1854   nil v Mariboru, kjer je leta 1867 prevzel
                                               sprva kot kaplan in nato kot vikar službo-  mesto stolnega korarja (1884 stolni de-
                                               val v Celju. V tem času je nastala njegova   kan, od 1892 stolni prošt). Kasneje je v
                                               rokopisna celjska župnijska kronika, ki je   Mariboru prevzel še vrsto drugih funkcij
       ZGODBE IZ                               nato v malce okrnjeni različici leta 1854   in častnih nazivov. Še posebej velja izpo-

       DOMOZNANSKE KAMRE                       izšla tudi v tiskani izdaji kot Celska kro-  staviti njegovo funkcijo višjega šolskega
                                                                                        nadzornika (1867–1869) in člana dežel-
                                               nika.
       Ignacij Orožen (1819–1900)                 Iz  Celja  ga  je  poklicna  pot  zanesla  v   nega šolskega sveta (1881–1887). V letih
       (2) Študij in duhovniška služba         Mozirje, kjer je prebival dobro desetletje   1869–1879 je bil ravnatelj mariborskega
                                               (1854–1865), in Rogaško Slatino.         semenišča. Na mariborskem bogoslov-
         Ignacija Orožna je po končani celjski    Med njegovim bivanjem v Mozirju se    nem učilišču je nekaj časa predaval cer-
       gimnaziji leta 1837 pot zanesla v Gradec,   je lotil tudi nekaterih gradbenih projek-  kveno umetnost.
       kjer je študiral filozofijo in nato teologi-  tov,  pozidal  je  podružnično cerkev  sv.   Se nadaljuje.
       jo v Šentandražu v Labotski dolini in Ce-  Nikolaja v Ljubiji. Njegova velika pri-                 Alenka Hren Medved,
       lovcu. Šolanje je zaključil leta 1842, ko je   ljubljenost je botrovala k temu, da so ga         Osrednja knjižnica Celje




















        Žalec leta 1915                                                                Maribor okoli leta 1900 (Osrednja knjižnica Celje)
        (Osrednja knjižnica Celje)

                                                Mozirje leta 1900 (Osrednja knjižnica Celje)





         ALBUM LAŠKEGA                          lo kopalne ute, ki so bile prave tesar-  va in znova pogozdovati z novimi sadi-
                                                ske umetnine.  Eno najpomembnejših      kami (leta 1896 ponovno 9.000 sadik).
         130 let delovanja Turističnega         del društva v času Avstro-Ogrske pa     Zadnje veliko pogozdovanje je bilo v le-
         društva Laško                          je bilo vsekakor pogozdovanje Huma.     tih 1913/14, ko so posadili 6.000 sadik,
                                                Hum je namreč leta 1859 popolnoma       ki so jih vzgojili na šolskem vrtu pod
           »Laško ima od zadnjega poletja svoje   pogorel (že 19 let prej pa celoten trg La-  nadzorom  Karla  Valentiniča.  Ravno
         olepševalno društvo, ki ga resnično pot-  ško) in je kot takšen, ožgan in gol, štrlel   Valentinič si je ves čas najbolj prizade-
         rebuje, kajti v našem lepem kraju je tre-  nad trgom. Zato so se v društvu odloči-  val za pogozden Hum, saj je tudi sam s
         ba marsikaj pospraviti.«               li, da Hum pogozdijo in posadijo 7.000   pomočjo šolskih otrok ves čas zasajene
           Tako je v svojo slovito kroniko leta   borovih in smrekovih sadik, ki pa so   sadike tudi zalival. Saj veste, s kantami
         1889 zapisal Karl Valentinič. 22. april   se slabo prijemale in zelo počasi rastle.   za vodo.
         1889 velja za nastanek takratnega olep-  Tako so morali Hum v naslednjih letih   Težko  bi  našli  kar  koli,  za  kar  so
         ševalnega, današnjega Turističnega     vse do začetka prve svetovne vojne zno-  Laščani več kot pol stoletja tako skrb-
         društva Laško.                                                                 no skrbeli, in rezultat je viden še danes
           V naslednjih letih                                                           – pogozden Hum, ki je še vedno sim-
         je društvo zavihalo                                                            bol našega mesta.
         rokave, urezalo spre-                                                                        Prispeval Boštjan Vrščaj
         hajalne poti po levem                                                                     (povzeto po Krašovec, Jure:
         in desnem bregu Sa-                                                                                   Sto in deset let
         vinje, uredilo okolje                                                                  Turističnega društva v Laškem:
         slapa Sopota v Tev-                                                                               1889–1999, 2001)
         čah, zgradilo brvi čez                                                                            Razglednica je last
         Lahomnico,  uredilo                                                                   Suzane in Gregorja Podkrižnik.
         blagoslovljen  stude-
         nec v Jagočah ter na                                                             Rubriko pripravlja Knjižnica Laško.
         levem bregu postavi-                                                             Vir: www.kamra.si, Album Slovenije



                                                                                                                           27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32