Page 43 - Laski_Bilten_st71_NR

SOCIALA

je (sodišča, centri za socialno delo, …) komunikacija. Zaupanje v tem delu, da rih duševnih stiskah tudi kasneje v življe-
v vseh postopkih, ki jih vodimo, slediti oba starša zmoreta poskrbeti za potrebe nju.« (Žmuc - Tomori, 1989: 8) Pogosto
NAJVEČJI KORISTI OTROKA. Otrok otroka in da pri tem starša enotno preda- v družinah, kjer prihaja do dlje časa tra-
je naše bistvo iz katerega izhajamo. Kljub jata otroku zanju pomembne vrednote in jajočega ločitvenega postopka in močne-
temu pa se včasih zgodi, da nam kdaj postavljata jasne meje. To pa lahko star- ga konflikta med bivšima partnerjema in
starši očitajo, da smo na strani drugega ša udejanjita samo v primeru, da je njuna staršema, pri otrocih prihaja do čustve-
starša. Naš odgovor je – da smo vedno medsebojna komunikacija primerna – se nih in vedenjskih težav. Slednje so izraz
na strani otroka! Razlogov za takšen oči- pogovarjata in slišita. Cilj vsakega star- njihove stiske in spregledanih razvojnih
tek je lahko več, večinoma pa jih izhaja iz ša bi morala biti starševska usklajenost, potreb. Otroci so ves čas trajanja postop-
tega, da starš ne (z)more sprejeti, da je v ki jo lahko dosežeta na način, da si jas- ka v »bojni coni«. To je zanje in njiho-
korist otroka, da je tudi drugi starš aktiv- no predstavita pričakovanja drug do dru- vo telo ogromen stres, ki dolgo traja in
no vključen v življenje otroka. Starš pa to gega kot starša. To lahko starša naredita se na ta način spremeni v kronični stres,
težko sprejme zaradi svojih čustev v od- tudi na način, da na list papirja zapišeta ki vpliva na psihofizični in telesni razvoj
nosu do bivšega partnerja oz. partnerke. svoja pričakovanja v odnosu do drugega otroka.
V naši družbi še vedno velja tradicio- starša, npr. Jaz kot mati/oče, pričakujem V praksi se (v zadnjih letih bolj po-
nalno prepričanje, da se ob ločitvi otrok od tebe kot očeta/matere najinega otro- gosto) zgodi, da pride v času adolescence
zaupa v varstvo in vzgojo materi. Očetje ka, da … do »predodelitve«. To pomeni, da se ot-
niti ne pomislijo, da bi izrazili željo, da bi Vloga očeta in matere je zelo drugač- rok zaupa v varstvo in vzgojo drugemu
se otrok zaupal v varstvo in vzgojo njim, na. Nanjo vplivajo družbeni konstrukti, staršu, npr. ves čas je otrok živel pri ma-
pa čeprav bi mogoče, v dani situaciji, tradicionalna pričakovanja, »naravni« teri, potem pa se odloči za »menjavo« k
zmogli izvajati varstvo in vzgojo v večjo vplivi in osebnostne značilnosti vsake- očetu. Otroci so v tem obdobju že toli-
korist otroka. ga posameznika. Mame smo v odnosu z ko stari, da tako center kot tudi sodišče,
Dejstvo, ki ga je potrebno izpostavi je, otroki drugačne kot so očetje - bolj než- upoštevata njihove želje, če menijo, da je
da so stiki med očetom in otrokom zelo ne, popustljivejše, potrpežljive … Ampak njihova želja v skladu z njihovo največjo
pomembni. V praksi se velikokrat zgodi, očetje so tisti, ki jasno postavijo mejo, ki koristjo. »Ker je obdobje adolescence za
da očetje iz različnih razlogov stikov ne se igrajo z otroki na drugačen način in številne mladostnike težavno, bo očeto-
izvajajo oz. so v življenju otroka odsotni. nanje delujejo z drugačno energijo – »… va prisotnost še toliko bolj potrebna. Za
»Očetova odsotnost ima različne vzroke: vsebina očetovih dejavnosti je bolj igri- fante zato, ker se v tem času istovetijo s
oče, ki ga ni, oče, ki noče, oče, ki ne zmo- ve, bolj spodbujevalne narave.« (Arenes, podobo očeta. Za dekleta pa zato, ker jim
re, oče, ki ne zna, oče, ki ne ve, oče, ki 2003: 129) Želela bi tudi izpostaviti, da so bo oče tekom postopka pomagal obliko-
ne sme.« (Žmuc - Tomori, 1989: 8) Po- vloge staršev dinamične. S tem mislim, vati identiteto ženske in se bodo preko
gosto so ti razlogi izven otroka samega. da se glede na razvojne potrebe otroka njega soočile s pogledom moškega, ki jim
Tako se očetje odločijo za prekinitev, ker pomen vloge starša v njegovem življenju bo vlil samozaupanje. Oboji, fantje in de-
ne zmorejo komunikacije z materjo otro- spreminja, npr. v začetnem obdobju je kleta, si bodo v tem obdobju želeli početi
ka ali ker mati otroka ob začetku stika ali zaupnik mama, kasneje v adolescenci pa stvari skupaj z očetom. Želeli bodo, da jih
zaključku stika očeta s čim obremenjuje oče. »Raziskave o vplivu očeta na otrokov spremlja na kraje, ki so jih izbrali ali jim
ali ker mati otroka čustveno obremenjuje osebnostni razvoj in njegovo življenjsko da nasvet, če ga bodo zanj prosili.« (Are-
in to vpliva na otrokov odnos do očeta. pot opozarjajo na odločilni pomen, ki ga nes J., 2003: 107) V vsakem posameznem
Starš, ki izvaja stike, večkrat dobi ob- ima oče za razvoj ustvarjalnosti, samos- primeru se korist otroka gleda NUJNO
čutek, da mora tisti kratek čas posvetiti tojno udejstvovanje in splošno prilago- individualno – torej kateri od staršev bo
»zabavi«. Temu seveda ni tako, še pose- dljivost zahtevam stvarnosti, še posebno zmogel poskrbeti za izvajanje varstva in
bej v situacijah, ko stike izvaja oče, kate- pa za razvoj otrokove socialne zrelosti.« vzgoje v največjo korist otroka.
rega tradicionalna vloga je, da predsta- (Žmuc - Tomori, 1989: 7) ZA OTROKA je pomembno: da sta
vlja nekoga, ki postavlja mejo in nastopa Že od rojstva je »… eden od pomemb- tudi po ločitvi, v njegovem življenju pri-
odločno. Zato so tudi stiki namenjeni, da nih vidikov očetove vloge, da moški skrbi sotna oba starša, da v odnosu do njega
se opravijo obveznosti za šolo, da se ot- za zdravo distanco med materjo in otro- nastopata enotno in drug drugega spod-
roka pelje na obšolsko dejavnost, da se v kom« (Arenes, 2003: 122) in pomembno bujata v svoji starševski vlogi. »Očetje
času stika opravi zdravniški pregled. Res je, da ta vidik ohranja tudi v primeru lo- bodo tako našli svoj osebni, pa tudi oče-
je, da so stiki namenjeni tudi vzpostav- čitve. Samo tako bo otroku omogočena tovski način funkcioniranja s svojimi ot-
ljanju odnosa med otrokom in staršem, izkušnja primarne družine z obema star- roki v skupnem življenju z njimi. Očetje
katerega lažje vzpostavita v njima doma- šema, kjer bo imel priložnost varno se bodo razumeli otroški svet, če bodo z ot-
čem okolju in vzdušju ter pri aktivnostih, navezati na oba starša. roki delili srečo pri igri, užitek pri gleda-
ki sta jima blizu, toda otrok mora ime- Dajanje pomena očetu v družinskem nju otroških programov in napor pri re-
ti izkušnjo, da vse zanj pomembne, am- življenju pomembno razbremeni tudi ševanju domačih nalog. Tako bodo dobili
pak mogoče neprijetne stvari, urejata oba mati. Mati v današnjem času potrebuje pravico do vstopa v svet svojih otrok. Oče
starša. Tukaj bi kot konkretni primer lah- razbremenitev, saj prevzema veliko več si mora resnično želeti doživljanja otro-
ko izpostavili pisanje domače naloge. vlog kot jih je v preteklosti. ških dogodivščin skupaj s svojimi otro-
Partnerja sta se ločila in njuna vlo- Prisotnost očeta v življenju otroka je ki.« (Arenes, 2003: 126)
ga se je preoblikovala – postala sta bivša pomembna za njegov psihosocialni ra- Odgovornost obeh staršev je, da iz-
partnerja. Toda kljub temu sta ohranila zvoj. »Odsotnost očeta je eden izmed vajata varstvo in vzgojo ter stike na na-
vlogo starša. In za izvajanje starševstva v največkrat ugotovljenih neugodnih vpli- čin, da bodo ti potekali v korist otroka.
korist otroka je bistveno medsebojno za- vov na razvoj in psihodinamiko različnih Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v
upanje, vzgojna enotnost in medsebojna motenj pri rasti osebnosti in pri raznote- varstvo in vzgojo, mora otroka spodbuja-

43