Page 27 - LaskiBilten_st76_NR
P. 27

ALBUM LAŠKEGA / KULTURA


        ALBUM LAŠKEGA                           varstvo spomenikov na Dunaju imeno-     načrtov, plodovite domišljije, obsežne
                                                vala za častnega konzervatorja na Štajer-  učenosti, zraven pa preprostega in pobož-
        100-letnica smrti Avguština             skem.                                   nega srca.« (Straža, 1920, št. 33, str. 1)
        Stegenška, pionirja slovenske             Njegovi topografiji  Dekanija Gor-
        umetnostne zgodovine                    njegrajska (1905) in Konjiška dekanija     100-letnico smrti Avguština Ste-
                                                (1909) pomenita začetek umetnostne       genška (26. 3.) bomo v laški knjižni-
                                                topografije na Slovenskem. Sam ju je     ci obeležili v začetku aprila s prilo-
                                                opremil z lastnimi fotografijami in ris-  žnostno razstavo in predavanjem
                                                bami, sam založil in izdal. Leta 1914 je   dr. Marjete Ciglenečki  Stegenško-
                                                Stegenšek začel izdajati prvo slovensko   vo umetnostnozgodovinsko delo  (za
                                                umetnostnozgodovinsko glasilo  Ljubi-    točen datum spremljajte obvestila
                                                telj krščanske umetnosti. Veliko njego-  Knjiž-
                                                vih znanstvenih razprav oz. člankov pa     nice Laško). Njen izvirni znanstve-
                                                je objavljenih tudi v drugih strokovnih   ni članek s tem naslovom je bil objav-
                                                glasilih in poljudnih časopisih. V Vodi-  ljen v reviji Studia Historica Slovenica
                                                telju v bogoslovnih vedah je med dru-    2007, št. 3/4, ki je bila v celoti posve-
                                                gimi izšel članek Jurkloštrski kartuzijski   čena Stegenšku. V njej so bili zbra-
                                                pisatelji (1910), v Časopisu za zgodovi-  ni prispevki z mednarodnega znan-
                                                no in narodopisje pa O starih najdbah    stvenega simpozija oktobra 2005 o
                                                na Razborju nad Loko pri Zidanem         Stegenšku ter njegovem življenju in
                                                Mostu (1910) in O početkih Jurkloštrske   ustvarjalnosti.
                                                kartuzije (1911). Objavljal je še v Domu
                                                in svetu, Glasniku najsvetejših src, Slo-  Prispevala: Gabrijela Pirš (povzeto po:
          Avguštin Stegenšek se je rodil 7. juli-  vencu, Straži, pa tudi v tujih revijah, kot   Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994)
        ja 1875 v Tevčah pri Laškem. Po konča-  so Mitteilungen, Oriens Christianus itd.                     Fotografija je last
        nem bogoslovju je bil poslan v Rim kot    O Avguštinu Stegenšku in njegovem             Univerzitetne knjižnice Maribor
        član kolegija Campo Santo Teutonico,    delu je bilo precej napisanega. Zgodo-       Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
        kjer je študiral arheologijo in umetno-  vinar Franc Kovačič ga je označil za       Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
        stno zgodovino. Obiskoval je zname-     pionirja slovenske umetnostne zgodo-
        nite kraje klasične Italije in že objavljal   vine,  častnega  restavratorja  za  Štajer-  Zaradi obsežnega prispevka o Av-
        umetnostnozgodovinske članke. Ko se     sko, začetnika slovenske spomeniške      guštinu Stegenšku ta teden ne obja-
        je l. 1902 vrnil v Maribor, je bil suplent,   topografije ter ustanovitelja prvega   vljamo prispevka v rubriki  Zgodbe
        nato profesor za cerkveno zgodovino in   umetnostnozgodovinskega      glasila,   iz domoznanske Kamre. V prihodnji
        patrologijo na bogoslovju. Leta 1906 je   predvsem pa moža »izrednih talentov,   številki pa bomo začeli z objavljanjem
        bil  promoviran  za  doktorja  filozofije,   finega umetniškega okusa, železne dejav-  podlistka na temo  Stare zidanice v
        leta 1909 pa ga je Centralna komisija za   nosti, visokih koncepcij, velikopoteznih   okolici Laškega in Rimskih Toplic.






       SPEVOIGRA SLOVENSKI

       BOŽIČ



         Pod oboki veličastnega svetišča sv.
       Martina je na sveti večer pred polnoč-
       nico in na  Štefanovo izzvenela spevo-
       igra Slovenski Božič, skladatelja Matije
       Tomca.
         Da bi čudovita in spevna božična
       zgodba zadonela še bolj mogočno, so
       moči zanjo združili: MePZ Koral, MePZ
       Duštva upokojencev Laško, Veroučni
       pevski zbor Lilija in Ljudski pevci Šen-
       tlenartčani. Na uprizoritve so nas prip-
       ravljale režiserka Magdalena  Hrastnik,
       zborovodkinja in dirigentka Neža Ula-
       ga, zborovodkinja in spremljavalka na
       klavirju Teja  Štremfelj  ter zborovodki-
       nja Manica Slapšak. Napevi in melodije,
       v katerih je bilo zajeto čutenje in globina
       doživljanja slovenskega človeka, so pove-                                                                   KUD Koral
       zali več generacij pevcev.                                                                          Foto: Damjan Kolšek


                                                                                                                           27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32