Page 34 - LaskiBilten_st76_NR
P. 34

KULTURA


                              Spoštovane občanke in občani,
                   vabljeni na predstavitev nove knjige Andreja Mavrija
                        PRIMORSKI EMIGRANTI V LAŠKEM,
                        ki bo v četrtek, 26. marca 2020, ob 17. uri
                              v Kulturnem centru v Laškem.


                   Predstavitev bo ob bogatem kulturnem programu domačih
                   izvajalcev vodil priznani strokovnjak dr. Borut BATAGELJ,
                             direktor Zgodovinskega arhiva Celje.
                           Knjigo bo na prireditvi možno tudi kupiti.
                              Za vzdrušje v dvorani bo poskrbel
                         star in priznan ansambel BENEŠKI FANTJE!
                                      Vstopnine ne bo.



       O knjigi Primorski emigranti v          Rapalske pogodbe, ki je toliko ljudi pah-
       Laškem                                  nila v položaj emigranta, teh ljudi ni več.
                                               So tukaj na naših pokopališčih. Tu pa so
         Med leti 1920 in 1940 se je v Laško in   njihovi potomci, ki so pri sebi ponosni, da
       njegovo okolico priselilo nekaj čez 370 pri-  so potomci Primorcev, s tem se pa ravno
       morskih emigrantov. To pomeni, da so šte-  ne hvalijo. Njihovi starši – emigranti tu-  med organizatorji upora Dušan Poženel,
       vilčnost prebivalcev današnje občine La-  kaj tudi po drugi svetovni vojni niso ravno   po katerem se imenuje ulica v Laškem. Po-
       ško povečali za skoraj 4 odstotke. Večina   glasno govorili od kod so prišli. Skušali so   membno vlogo v povojnem življenju ob-
       je tu tudi ostala. Odšli so le tisti, ki niso   se vživeti v novo okolje, se asimilirati eni   čine Laško je opravil tudi Rudi Grosar iz
       uspeli dobiti nobene zaposlitve pa tudi sta-  bolj drugi manj uspešno. S svojim delom   Drežnice pod Krnom, ki je opravljal vode-
       novanja ne.                             in delom njihovih potomcev so se skuša-  nje različnih podjetij in v sedemdesetih le-
         Nezaupanje do njih je bilo veliko, pa   li uveljaviti in prispevati k razvoju naše   tih bil predsednik Skupščine občine Laško.
       čeprav so bili Slovenci. Emigranti so se ču-  družbe in občine.                  V povojnih letih pa je bila najbolj znana
       tili ogrožene in so med sabo razvijali raz-  Iz življenjskih zgodb tukajšnjih Primor-  živahna branjevka in gostilničarka Marič-
       lične oblike solidarnosti. Mučilo jih je do-  cev pa je razvidno, da so na različnih pod-  ka Zupan, ki do smrti ni opustila svoje po-
       motožje. Na stara leta so si želeli v kraje   ročjih življenja v tej občini skupaj s svo-  udarjene cerkljanske govorice.
       svoje mladosti, pa niso imeli kam.      jimi potomci pustili močne sledi. Njihovi   Nova knjiga na 250 straneh opisuje raz-
         Po prvi svetovni vojni je Primorska pri-  potomci pa smo lahko in moramo biti po-
       padla  Italiji.  Novi  gospodarji  so  skušali   nosni na te svoje prednike.     mere na Primorskem, vzroke za selitev in
       pridobljeno ozemlje etnično očistiti in na-  Nekaj najbolj poznanih emigrantov je   življenjske zgodbe ljudi, ki so prišli v naše
       seliti Italijane, da bi bilo res italijansko.   pustilo močne sledi svojega dela v Laškem.   kraje. Kako so se tu znašli in kako so ži-
       Nova oblast je vzpodbujala izseljevanje,   Verjetno je najbolj poznan skladatelj Ra-  veli. Zanimiva bo za svojce in naslednike
       tako da se jih je v dvajsetih letih izselilo   dovan Gobec, ki je tu učiteljeval in vodil   teh emigrantov, pa tudi za druge, ki jih
       okrog sto tisoč. Večina, okrog 70 tisoč v Ju-  kulturno življenje. Tudi prvi predvojni in   zanima preteklost naših krajev. Bogato je
       goslavijo, 20 tisoč v Argentino, ostali pa v   povojni direktor laške Pivovarne Franjo   opremljena s fotografijami krajev in ljudi
       zahodno Evropo. Sedaj sto let po sklenitvi   Vilhar je bil iz Primorske. Med vojno je bil   iz prve polovice prejšnjega stoletja.







            V spomin                             seljem pišemo srečo, ljubezen in sa-  venke Fantinato, ki smo jo radi kli-
                                                 nje, a s težavo zapisujemo bolečino,   cali Nena.
                                                                                         19. novembra 1950 se je rodila
             »IN VSE JE VEČER IN                 grenkobo ter trpljenje. A tako kot vse   mami Miladi in očetu Franju Kle-
                                                 lepo enkrat mine, zbledi tudi žalost
            JUTRA NE BO«                         in se pogrezne globoko med spomi-     novšku. Po končani osnovni šoli v
                                                 ne. In pride dan, ko vse utihne, ko be-  Laškem je nadaljevala srednješolsko
              Besede, s katerimi je Nevenka Fan-  seda zastane in svet zagrne tema. Čr-  izobraževanje na  Ekonomski  šoli  v
            tinato, s svojo edinstveno pisavo, za-  nilo v pisalu usahne, v knjigi življenja   Celju. Polna zagona, želje po delu in
            ključevala žalna posvetila posame-   pa zaman iščemo novih strani. Tedaj   novih izkušnjah se je zaposlila v svo-
            zniku v slovo, danes jih pišemo njej   zareže bolečina spoznanja izgube in   jem rodnem mestu Laško; najprej v
            v spomin.                            zavest, da nam ostajajo le spomini -   Volni, nato v Boru ter zaključila de-
              Z rojstvom odpiramo knjigo živ-    ljubeči, topli in neponovljivi.       lovno dobo v Paronu Laško ter odšla
            ljenja in iz dneva v dan polnimo list   Z bolečino v srcu listamo po knji-  v pokoj.
            za listom, ne oziraj se na črnilo pisala,   gi življenja, drage žene, mame, tašče,   Nevenka je ljubila življenje, ki je
            ki ga drži nevidna roka usode. Z ve-  ome, prijateljice in znanke, drage Ne-  žarelo iz njenih oči, se pretakalo po





       34
   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39