Page 4 - LaskiBilten_st76_NR

PROSLAVA

pozavnist je s filharmoniki prehodil lep del sveta. V času njego-
vega igranja v filharmoniji je bil orkester na turneji v Nemčiji
proglašen kot 6. najkvalitetnejši na svetu. Beograjska filharmo-
nija je njegov doprinos ugledu orkestra nagradila in ga z zlatimi
črkami vpisala na strop svojih prostorov, napis pa je viden še da-
nes. Pozneje se je preselil v Slovenijo in poučeval na glasbenih
šolah v Postojni, Domžalah, Ljubljani in Laškem. V Glasbeni
šoli Laško-Radeče je poučeval vsa trobila in se tu tudi upokojil.
Rudolf Kocman je s svojim delovanjem, igranjem in odnosom
do glasbe ter društva zgled vsem, še posebej mlajšim in nadobu-
dnim glasbenikom. Predanost, zavzetost in radostna življenjska
energija so njegova življenjska vodila, s katerimi predaja znanje
in ljubezen do glasbe na okolico.
Glasbeno-tolkalna zasedba StrojMachine je nastala leta 2007
iz predhodnika, tolkalske skupine The Stroj. StrojMachine je
skupina, ki pod svojim okriljem združuje večje število glasbeni-
kov iz Laškega in okolice. Ni zgolj zasedba poznanih bobnarjev
in inštrumentalistov, je kolektiv vsestranskih ustvarjalcev, ki z
Župan Franc Zdolšek in prejemniki Aškerčevih priznanj: StrojMachine (Sonja Tru- žanrsko neobremenjenostjo in ritmično brezkompromisnostjo
pi), Rudolf Kocman in Ženski pevski zbor Laško (Jožica Golob) ter prepletanjem hrupov industrije in prvinskostjo surove člo-

Društvo ženski pevski zbor Laško je na pobudo zborovodje veške moči, poslušalce žene h gibanju, vabi k plesu, odpelje v
Julija Goriča ustanovilo Društvo upokojencev Laško leta 1979. trans. Skupino StrojMachine lahko s svojim alternativnim pris-
Gorič je zbor vodil 15 let, krajši čas so ga vodile še Mateja Škor- topom »naredi sam« principom uvrstimo tudi med inovatorje
ja, Mojca Vuga in Jožica Soko. Leta 2004 je vodenje zbora prev- in odkritelje. Kar nekaj njihovih instrumentov, ki so jih nare-
zela Vida Bukovac. Zborovodje so ves čas v programe uvrščali dili sami, je namreč unikatnih in jih ni mogoče slišati oz. si jih
ljudske in umetne slovenske pesmi in pesmi drugih narodov. ogledati nikjer drugje na svetu. Iz odsluženih strojev, odpadne-
Segli so po uspešnicah iz filmov, operet in oper. Zbor veliko so- ga materiala in železnih konstrukcij, pričarajo nepozabno av-
deluje tudi s folkloristi iz Rečice, s posamezniki iz glasbene šole, dio-vizualno doživetje. Tako so v ustvarjanju instrumentov »iz-
z otroki in vnuki pevk. Zbor redno nastopa na srečanjih in revi- umili« in z lastnim znanjem sestavili nov glasbeni mehanizem
jah pevskih zborov, na božično novoletnih koncertih, predsta- Orgle, ki se napaja s stisnjenim zrakom ter nadgradili Harfo z
vile so se tudi že na televiziji in bile gostje na koncertih drugih magneti, ki so elektrificirani. Skupina StrojMachine je s svo-
zborov. Zbor skrbi tudi za razna srečanja in druženje svojih čla- jo inovativnostjo, predanostjo in perfekcionizmom edinstven
nic ter njihovih družinskih članov. glasbeni produkt tako na alternativni kot na tolkalski glasbeni
Rudolf Kocman je upokojeni profesor trobil in akademski sceni, tak v Sloveniji kot tujini.
pozavnist in je s svojim delovanjem zaslužen za promocijo glas- Prireditev se je zaključila s čudovito izvedbo pesmi Ferija La-
be in širjenje svojega znanja številnim generacijam. S pozavno inščka, »Ne bodi kot drugi«, ki jo je zapela Katarina Tržan ob
je v stiku še danes, saj je aktivni član Veteranske godbe Gamb- kitarski spremljavi Lovra Ključevška. Povezovalka Mojca Knez
rinus in Laške pihalne godbe, hkrati pa z veseljem na pomoč Jovan je ob zaključku prireditve vse povabila še na pogostitev in
priskoči številnim drugim glasbenim sestavom. Že kot 15-letni druženje v avlo Kulturnega centra Laško.
mladenič je spoznal, da je glasbena šola njegovo veselje. Vpisal Jasna Kermelj
se je v glasbeno šolo v Vukovarju in se v nadaljevanju šolanja Foto: Maja Štih
sprva odločil za igranje v simfonič-
nem orkestru v Beogradu kot violi-
nist. Po naključju je v srednji šoli vio-
lino zamenjal za pozavno, ki ji je ostal
zvest ves čas svoje akademske poti.
Šolanje je nadaljeval na srednji šoli in
Akademiji za glasbo v Beogradu, ki jo
je z odliko zaključil leta 1966. Kot per-
spektiven pozavnist je leta 1968 opra-
vil avdicijo za 1. pozavnista v Beograj-
ski filharmoniji, kjer je naslednjih 25
let služboval. S filharmoniki je obisko-
val turneje po Rusiji, Franciji, Nemči-
ji, Španiji, Mehiki, Kubi, Makedoniji
in številnih ostalih evropskih državah.
Med enega njegovih najodmevnejših
nastopov sodi koncert v Sankt Peter-
burgu v sodelovanju s sanktpeterbur-
škimi filharmoniki. Tudi sicer je igral
v svetovno znanih opernih hišah, kot
so Berlinska mestna opera, Mariinsky
teater in pariška opera. Kot solist in 1. Sodobni ples, 5. in 6. razred GŠ Laško-Radeče

4 4