Page 60 - LaskiBilten_st76_NR

GASILCI

Požar pa je poleg materialne škode zahteval tudi 6 človeških aprila pa tudi 2 voza sadja. V naslednjih dneh je Magistrat mes-
življenj, saj so v požaru umrli 63-letni barvarski mojster in me- ta Celja pošiljal v Laško predvsem kruh, k pomoči pa so kmalu
stni svetnik Andrej Herman, dve oskrbovanki v špitalu, sedem- pristopili tudi posamezniki iz Celja. Tako je gospod Sichberger,
letno dekletce in dva italijanska delavca. občinski pleskar v Celju, z lastnim prevozom pripeljal 3 vreče
Vezano na požar obstaja še zgodba, ki jo je zapisal zgodo- kruha, fižola in krompirja, mizarski mojster gospod Erhardt voz
vinar Miloš Rybář v Mohorjevem koledarju, povzel pa po Edu desk, gospod Gollob in gospod Stepischnik pa obleke za otro-
4
Jelovšku. Gostilničar Janez Mastnak naj bi svojo hišo, ki je stala ke, obleko in obutev. Pomoč se je nadaljevala skozi celotno leto
na Orožnovem trgu, nasproti sedanje pivnice Rotovž, ob po- 1840, saj je Grazer Zeitung vsaj šestkrat objavil seznam dobro-
5
manjkanju vode gasil kar z vinom. Zaradi obsežnega požara je tnikov, ki so pomagali prebivalcem Laškega. Pomagali so tako
na koncu ostal brez celotne zaloge vina, o uspehu reševanja z posamezniki kot tudi posamezne občine, ki so namenjale denar
vinom pa viri ne poročajo. ali dobrine za pomoč. Dobrodelnost in pomoč ljudem v stiski
O požaru so poročali tudi časopisi na tedanjem Štajerskem, je bila že takrat zelo pomembna sestavina človeškega življenja.
prvi je novico posredoval Grazer Zeitung v svoji izdaji 5. maja Mogoče še najbolj zanimiva je zgodba nemškega pesnika slo-
1840. Požar opisuje takole: venskega rodu Matevža Vehovarja. Matevž se je rodil na Pristavi
»V noči med 28. in 29. aprilom je v trgu Laško, ki ima približ- pri Mestinju, gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer se je tudi nav-
no sto hiš, prišlo do velikega požara. Kljub hitri pomoči in veliki dušil za literarno ustvarjanje. V Gradcu je v času požara študiral
vnemi ter pod vodstvom oblasti, požara ni bilo mogoče pogasiti pravo. Ko je slišal za katastrofo, ki se je zgodila v Laškem, se je
ali vsaj omejiti. Pogorelo je celotno naselje, razen nekaj hiš. Koli- odločil za objavo zbirke večinoma že objavljenih besedil »Dich-
kor je do sedaj znanega, je med požarom izgubilo življenje 7 ljudi. tungen lyrischen, prosaischen und dramatischen« z namenom,
V okrožnem mestu Celje in v okoliških naseljih je bilo takoj orga- da bi s polovico izkupička pomagal prebivalcem Laškega. Kljub
nizirano zbiranje denarja in potrebnih materialnih dobrin, ki so temu, da sta oceni dela, ki sta izšli v D. Aufmerksame 1840, št.
jih že v naslednjih dneh (29. april) s 3 vozovi prepeljali iz Celja v 121 in v Oesterr. Zuschauer 1840, št. 137 dosti negativni, pa je
Laško. Požar naj bi, po večkratni potrditvi, nastal zaradi nepazlji- bil pri svojem zbiranju pomoči kar uspešen, saj lahko beremo,
vosti ženske osebe, ki je na begu. » 2 da je konec leta 1840 namenil 200 fl. za pomoč Laškemu. 6
Požar, ki je prinesel škodo in gorje trgu ter tržanom, pa je
tudi dokončno spremenil podobo Laškega. V požaru so pogo-
rele majhne stavbe in obnova je prinesla mnogo novih stavb, ki
so se obdržale vse do danes.
Seveda požar leta 1840 ni bil prvi, ki je močno prizadel Laš-
ko. Ob turških vpadih v 15. stoletju, v letih 1471 in v obdobju
med 1478-90, je trg Laško pogorel. V literaturi se kot leto po-
7
žara ob turškem vpadu pojavlja leto 1487 , vendar je bilo konec
leta 1483 sklenjeno petletno premirje med turškim sultanom
Bajazidom in kraljem Matijo Korvinom, ki je bilo nato podalj-
šano še za 3 leta. Takrat v slovenskih deželah turških vpadov ni
bilo. Božo Otorepec v svoji razpravi o grbu trga Laško kot letni-
8
ce turških vpadov navaja obdobje med 1478 in 1479, ko naj bi v
požaru izginila tudi listina o trških privilegijih. Vsekakor pa se
je požar zgodil pred letom 1490, saj je v požaru uničeno listino
o trških privilegijih moral cesar Friderik III. leta 1490 na novo
9
izstaviti , z opombo, da so bili privilegiji »po Turkih sežgani in
Glede vzroka požara je še bolj natančen Edo Jelovšek, ki je so tržani tudi sicer veliko škodo utrpeli« . Velik požar se je zgo-
10
zapisal: »Dve stari ženici sta cvrli slanino, a sta bili pri tem tako dil tudi leta 1682 in v njem naj bi zgorele listine, pomembne za
neoprezni, da je goreča mast segla na leseni del koče. Ker sta ženi- razumevanje zgodovine trga.
11
ci gasili z vodo, so plameni goreče masti udarili v lesen strop, kar Velik požar, ki pa ni prizadel trga Laško, ampak bolj tržane,
je bilo usodno za ves trg.« 3 se je zgodil tudi leta 1859, ko je popolnoma pogorel Hum. Hum
Požar je imel velik odmev v časopisju, saj se je zgodil kma- je gorel že tudi kdaj prej, vendar nikoli v takšnem obsegu, ko je
lu po podobno katastrofalnem požaru v Judenburgu 12. aprila požar popolnoma uničil rastje in je po požaru nad mestom štr-
1840. Grazer Zeitung je tako 13. maja 1840 objavil »Razglas za lela oguljena skalnata gmota. Po požaru so v Laškem po sv. Flor-
podporo pogorelemu trgu Laško v celjskem okrožju«. V razgla- janu, zavetniku proti požarom in poplavam, poimenovali ulico.
su podrobno opiše škodo, ki jo je povzročil požar. Tako naj bi Tako je trg dobil Florjanovo ulico, današnji odcep iz Mestne uli-
v trgu Laško pogorelo 49 stanovanjskih hiš in pripadajočih po- ce na Aškerčev trg. Kratka ulica s Florjanovim imenom ni preži-
slovnih objektov, 30 ločenih gospodarskih objektov, cerkveni vela do današnjih dni, morda bi veljalo razmisliti ob častitljivem
stolp, ostrešje cerkve in posebne kapele, v naselju sv. Mihael pa jubileju o ponovnem poimenovanju.
5 stanovanjskih hiš in poslovnih objektov ter 3 ločeni objekti.
Skupno je bilo tako uničenih 89 stavb, od tega 54 stanovanjskih, Boštjan Vrščaj
ter cerkveni stolp z ostrešjem in kapelo. Poleg 6 umrlih so bili v 4 Grazer Zeitung, 25.5.1840
požaru tudi 3 ljudje težko poškodovani. Škoda, ki je nastala, je 5 Grazer Zeitung, 25.5.1840, 13.6.1840, 1.7.1840., 8.8.1840, 10.10.1840,
bila ocenjena na približno 80.000 florintov. Razglas poziva tudi 31.12.1840
na pomoč k obnovi trga in ni naletel na gluha ušesa. Takoj po 6 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi767653/, (27.6.2019)
požaru se je odzvala oblast v Celju in že naslednji dan po poža- 7 Jože Curk, O mestni podobi Laškega, Laški zbornik 1976, str. 337
8 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15.
ru v pogorelo mesto poslala 3 vozove polne kruha, mesa, masti, in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba, 1990
žita, krompirja, fižola, moke, soli, riža in različnih oblačil, 30. 9 Božo Otorepec, Grb trga Laško, Laški zbornik 1976, str 299
10 Jure Krašovec, 5 srebrnih jubilejev prostovoljnega gasilskega društva v
2 Grazer Zeitung, 5.5.1840 Laškem, Laško 1995, str.7
3 Edo Jelovšek, »Nesebično v službi ljudstva«, Naše delo 4, št. 7-8 (1970), 14-18 11 Suppantschitsch, Janez Anton, Ausflug von Cilli nach Lichtenwald, 1818, str. 27

60