Page 27 - Laski_Bilten_st77-2020_NR

ALBUM LAŠKEGA

PETINDVAJSET LET OD SMRTI gova široka razgledanost se je zrcalila tudi v biografiki. Laščani
smo včasih strmeli, koliko je vedel o ljudeh iz našega kraja, a
PROF. MILOŠA RyBářA strmeli so lahko tudi drugje. O Primorcih je pisal v Primorskem

biografskem leksikonu, za Slovenski biografski leksikon je napi-
Prvega maja bo minilo petindvajset let od smrti prof. Miloša sal številne biografije slovenskih pravnikov, objavil pa je tudi ne-
Rybářa. Mladi verjetno ne vedo zanj, razen tistih, ki jih zanima kaj zapisov v Avstrijskem biografskem leksikonu. Precej objav,
domača preteklost. Sicer se ga dobro spomnijo starejši Laščani, predvsem iz našega okolja, najdemo v Enciklopediji Slovenije,
saj je bil markanten, do ljudi zelo odprt, prijazen, lahko bi re- o bibliotekarjih pa v reviji Knjižnica. Znane Slovence je pred-
kli »ljudski človek«, deležen splošnega spoštovanja zaradi velike stavljal tudi v koledarju Mohorjeve družbe. Kot izredno odprt
učenosti, ki jo je podeljeval vsakomur, kdor je pokazal le malo in komunikativen človek je vzpostavil stike z avstrijsko bibli-
zanimanja. otekarsko stroko in dosegel obsežno predstavitev slovenskega
Sama sem ga spoznavala v obdobju okoli trideset let. Spo- bibliotekarstva v avstrijski osrednji bibliotekarski reviji Biblos.
mnim se, kako je oče, ko sem bila še majhna, pripovedoval o S cerkveno-zgodovinskimi predavanji je nastopil v okviru Slo-
Elsbacherjevem »večnem študentu«. Vedelo se je, da je končal venika v Rimu, s predavanjem o kulturnem pomenu Mohorje-
dve fakulteti, da je pravnik, zgodovinar, pa še kar študira … Ta- ve družbe pa na Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti na
kšni ljudje pred kakšnimi petdesetimi leti v naših krajih niso Dunaju. Seveda je bil gost raznih strokovnih zborovanj in sim-
bili običajni. Kasneje sem ga kot študentka bibliotekarstva spo- pozijev tudi po Sloveniji. Njegovo široko udejstvovanje je bilo v
znavala na Pedagoški akademiji ter na Filozofski fakulteti, in si- NUK-u spoštovano, pojavili pa so se tudi ljudje, ki so želeli prof.
cer kot predavatelja predmetov Sistematika in razvoj znanosti, Rybářa omejevati, česar pa on ni prenesel. Leta 1983 je zapustil
Sistematika ter Zgodovina knjižnic. Srečevala sem ga tudi kot NUK in se zaposlil pri pravni sekciji na SAZU, kjer se je ukvar-
bibliotekarja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), kjer jal s pravno terminologijo. Po štirih letih se je povrnil k biblio-
je sprejemal skupine z različnih fakultet in nam ob katalogih tekarski stroki in predavateljskemu delu, kjer je ostal do smrti.
razlagal, kako priti do informacij o želenih gradivih. V NUK-u
je bil zadolžen tudi za sprejeme različnih strokovnih delegacij
iz domovine in tujine, tako se ga je prijel vzdevek »ambasador
NUK-a«. Starejši pravniki se ga spomnijo tudi kot predavatelja
latinščine na Pravni fakulteti. Vsi študentje oz. slušatelji, ki smo
bili deležni njegovih predavanj ali predstavitev, pa smo si bili
verjetno edini, da so bila le-ta izredno zanimiva, živahna, pod-
prta tudi s humorjem. Znal je pritegniti poslušalce, jih navduši-
ti, saj je svoje znanje podajal z velikim žarom.
Kdo je pravzaprav bil Miloš Rybář? Sam se je imel za Lašča-
na, čeprav v Laškem ni bil rojen in tu ni nikoli uradno prebival.
Laško je bilo mesto mladosti njegove matere, sicer pa je nje-
gova družina živela v Ljubljani, nekaj časa tudi v Mariboru. V
Laškem je bivala materina družina Elsbacherjev z energično
babico Aneto, ki jo je imel Miloš neizmerno rad in je močno Vseskozi se je ukvarjal tudi z zgodovino. Napisal je nekaj
vplivala nanj. Zelo navezan je bil tudi na družinsko služkinjo in znanstvenih člankov, pomagal zgodovinarjem s podatki z ne-
varuško Meto Pazlerjevo. Ta je preživela njegove starše in ostala katerih manj znanih področij in seznanjal širše množice s slo-
na koncu edina predstavnica družine v Laškem. Elsbacherji so vensko zgodovino. Največ pozornosti je posvetil lokalni zgodo-
bili veletrgovci, doma iz Kanalske doline, zelo zavedni Slovenci, vini. Med pomembnejšimi deli s tega področja sta članka Laško
sorodstveno povezani z znanimi pivovarji Kukci, tudi Primor- gospostvo v dobi Babenberžanov in Pregled zgodovine Laškega
ci. Rybář je, ko je odrastel, ostal v stanovanju svojih staršev na do leta 1941, objavljena v Laških zbornikih. Njegovo najobse-
Salendrovi ulici v Ljubljani, kjer je baje nekoč živela Primičeva žnejše delo Osemsto let Jurkloštra pa je bilo leta 2000 objavljeno
Julija, in se neprestano vračal v Laško. Bil pa je tudi navezan na v knjižni obliki. Sicer se je Rybář precej posvečal proučevanju
očetovo družino Rybářev, ki je izhajala s Češke. Milošev oče je kartuzijanskega reda, še posebno kartuzije v Pleterjah, kamor
bil bančni strokovnjak, sicer je bilo v družini nekaj diplomatov, se je večkrat umaknil, ko je potreboval mir za svoje strokov-
posebno znan je bil Milošev ded, Otokar Rybář, med drugim no delo. Bil je član Evropskega centra za raziskovanje verskih
v letih 1907–18 poslanec državnega zbora na Dunaju in med kongregacij in redov (CERCOR) pri univerzi St. Etienne. Pro-
1921 in 1923 pogajalec z Italijo za ureditev pravnega stanja po učeval je tudi fašistično nasilje, najtemeljitejše tovrstno delo je
Rapalski pogodbi. razprava Nacistični ukrepi zoper duhovščino lavantinske škofije
Rybář se je rodil 7. 11. 1928. Leta 1959 se je zaposlil v NUK- 1941–1945. Več pa se je Rybář ukvarjal s pisanjem krajših po-
-u, leta 1962 je prevzel vodstvo oddelka stvarnega kataloga. Ko- ljudno strokovnih zgodovinskih zapisov, objavljenih v številnih
ordiniral je delo vsebinske klasifikacije knjižničnih gradiv s po- revijah, zbornikih, časopisih in Mohorjevih koledarjih. V okvi-
dročja humanistike ter določanja gesel in številčnih vrstilcev po ru Mohorjevega koledarja in Mohorjeve družbe je bilo njegovo
univerzalni decimalni klasifikaciji UDK. Bil je član in odbornik delovanje zelo obsežno in raznoliko.
Društva bibliotekarjev Slovenije, tovrstnega jugoslovanskega V Laškem je Rybář v mladosti prijateljeval s kar nekaj druži-
društva in od leta 1980 Mednarodne organizacije za dokumen- nami, pogosto je obiskoval gospoda Pernata v laškem muzeju in
talistiko (FID). Bil je vodilni slovenski strokovnjak in soavtor bil večkrat »zeleni car« na akademskih plesih. To praznovanje
več publikacij na področju klasifikacije. je obogatil s tradicijo starih pivskih običajev. Zelo je spoštoval
Pomembno področje Rybářevega delovanja je bilo sestavlja- dekana Franca Kruljca in vzdrževal stike tudi z njegovimi na-
nje bibliografij periodičnih publikacij s področja prava, zgodo- sledniki. Objavljal je članke v Našem delu in sodeloval pri po-
vine in izdaj Mohorjeve družbe ter zapisov o kartuzijanih. Nje- imenovanju laških ulic. Ob 750-letnici prve omembe kraja je v

27