Page 48 - LaskiBilten_st81_NR
P. 48

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

       OTORŠKI KOTIČEK                                              Pa kako grdo gleda in sivi, ko se vreme skisa.« Takrat pa je pod
                                                                    sabo zagledal nekaj bleščeče belega, sijočega in puhastega. »A
       SREČA                                                        sem to jaz?« je presenečeno poskočil.
                                                                      Odbrzel je nad gozd. Ni ga bilo. Skočil čez goro. Ne, tudi tam
       VSAK KONEC DECEMBRA                                          ga ni našel.
       VOŠČILO DOBIM.                                                 Nimbo je čepel tik nad travnikom in vonjal cvetlice, ki jih je
       V NJEM VEDNO PIŠE                                            dan pred tem zalil, poslušal kosmate čmrlje ter se pustil žgečkati
       … TI SREČO ŽELIM.                                            najvišjim travnatim bilkam. In tistikrat je Kumi prvič opazil, da
                                                                    je njegov prijatelj pravzaprav nežen. Pa kako pozoren zna biti!
       RAZMIŠLJAM IN TUHTAM,                                          »Nimbo! Nimboooo!«
       PA KAJ SPLOH JE TO?                                            Skupaj sta se molče odpravila do jezera. Kar zvrtelo se jima je,
       KADAR SI SIT?                                                ko sta pogledala navzdol. Začudeno sta izbuljila oblakaste oči in
       KO TI JE TOPLO?                                              še bolj obnemela.

       DA SI NA VARNEM                                                »A to sem jaz?« je prvi spregovoril sivi Nimbo. »Ves čas sem
       IN SE IGRAŠ?                                                 mislil, da sem bel, kot ti.« »In jaz, da sem siv,« je dodal beli Kumi.
       DA SVOJO DRUŽINO                                               »Ssss … ss … se … sem zato včasih tako mokro jezen? In gla-
       OB SEBI IMAŠ?                                                sen, da bobni po dolinah?« je zaskrbljeno vzdihoval Nimbo, ki
       JA, ČE DOBRO POMISLIM                                        je le stežka zadrževal solze.
       JE SREČA,                                                      »Tudi jaz nisem vedel, da sva različna. In nisem razumel,
       KO SE SRČEK TAKOOO ZELO –                                    zakaj se potem tako drugače vedeš. To so tvoje navade! Tvoj
       DA SKORAJ POČI – VEČA.                                       značaj! Oh, takšen pač si, dragi prijatelj, oprosti mi.«
                                                                      »Veš, pravzaprav se imam rad, kljub kapljam in sivini. In rad

       PRIJATELJA NA NEBU                                           imam tebe, moj beli, nepotrpežljivi puhek!« se je zasmejal Nim-
                                                                    bo.
         Živela sta nekoč dva. No, morda sta še vedno tu nekje.       Tako različna oblaka, ki pravzaprav ne sodita skupaj. A sta
         Zgoraj, poglej!                                            prijatelja, ki razumeta. Razumeta, da je vsak tisto, kar pač je. In
         Prvi je bil bleščeče bel, sijoč in puhast. Kot kepica smetane!   takega zmoreš imeti rad.
       Rad si je rekel Kumi.                                                                                     Pa bodo priš-
                                         Drugemu so vsi pravi-                                                li sončni dnevi,
                                       li Nimbo. Siv, kopast in za-                                           ko si bosta ma-
                                       obljen, kakor natrgana kepa                                            hala od daleč.
                                       časopisnega papirja. Am-                                               Mavrični, ko se
                                       pak tu in tam pa se je lepo                                            bosta lovila pod
                                       počesal. Toda brez ogleda-                                             pisanim lokom.
                                       la. Ker oblaki teh nimajo in                                           In tudi deževni
       potem sploh ne vedo, kako so videti.                         … Takrat bo Nimbo zalival marjetice, napolnil njuno jezersko
         Ja, to sta bila oblaka. Ena izmed mnogih takih.            ogledalo ter osvežil vse prašne ceste. In Kumi? Nad poljem bo
         Rada sta se imela. Čisto po oblačno, bi lahko rekli. Včasih sta   potrpežljivo čakal, da nevihta mine.
       se držala za roke in celo objela! Pogovarjala sta se dneve in noči,                                       Alenka Teršek
       potovala čez daljne dežele ter pogumno jezdila na urnem vetru.
       In takrat sta imela oba precej mršavi frizuri.
         Ko so bili dnevi sončni, sta si mahala čez gore, med mavrico   ZAPIŠI NADPOMENKE IN IZVEDEL/A BOŠ KDO JE TO:
       sta si delila barvne poljubčke.                              IZ ŠESTIH KOTOV NAREJENA, V TOPLI DLANI JE
         Toda, ko se je nebo pripravljalo na nevihto, je Nimbo postal   STALJENA.
       drugačen. Ni imel več rožnatih lic. Ni več mahal in poskakoval
       ob Kumiju. Ni ga prijel za roko, ko sta prečkala najvišji hrib.   JANUAR               __ __ __ __ __
       Vsak nov deževen dan je bil bolj žalosten. In žalosten je bil tudi
       Nimbo. »Zakaj gre Kumi stran, namesto da bi grmel in škropil z   ZIMA                  __ __ __ __ __    __ __ __
       ostalimi?« ni mogel razumeti.
                                                Tako je Kumi        ŠKORNJI                   __ __ __ __ __ __
                                              dežele  vse  večkrat   MIKLAVŽ, BOŽIČEK,
                                              prečkal  sam,  sam    DEDEK MRAZ                __ __ __ __ __    __ __ __ __ __
                                              se je zbujal in lovil
                                              mavrične poljubčke    BUNDA                     __ __ __ __ __ __ __ __
                                              med  jezdenjem  hi-   DAN SAMOSTOJNOSTI
                                              trega vetra.          IN ENOTNOSTI              __ __ __ __ __ __ __
                                                Nimbo ga je po
       vsaki nevihti poiskal. Čutil pa je, da je nekaj drugače. Prijatelj se   KAPA           __ __ __ __ __ __ __ __ __
       mu je odmikal a revček niti ni vedel, zakaj. »Se ga je naveličal?
       Ne želi več biti njegov prijatelj?«                          SMREKA                    __ __ __ __ __ __ __
         Nekega mavričnega dne se je Kumi opogumil. Ravno je leb-
       del nad ogromno lužo, morda jezerom. »Ja, vprašal ga bom! Po-  _____  _____  _____  _____  _____  _____  _____  _____
       vedal mu bom, kako se obnaša. Kako se sploh ne počeše več.        3          4           5           8           6           5           3            4



       48
   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53