Page 14 - LaskiBilten_st83_NR
P. 14
KRAJEVNE SKUPNOSTI
stov ni, migrantov tudi ne (razen dnevnih), no, zagotovo
je nekaj pohodnikov in kolesarjev, ki niso Rečičani, zato
ostaja vprašanje: Kdo meče odpadke ob poteh? Je mogo-
če kruta resnica, da smetimo kar sami? Vsi pogrešamo
druženje na gostinskih terasah in kaj več kot pivo iz plo-
čevinke, kava TO-GO in malica v stiroporu nam v letu
epidemije ni dano, a vendar, je res tako težko vse to (in
razmočeno masko) pospraviti v vrečko in odnesti ali od-
peljati do prvega smetnjaka? Problem smetenja ni le v
pogledu na (nepravilno) odvržene odpadke, ampak tudi
v tem, da v naravi odvržena embalaža poškoduje živali
in to ne samo ob poteh. Dalj časa so smeti v naravi večja
živetja v danih razmerah. Da radi odkrivate nove kotičke naše je možnost, da jih bo veter raznesel v gozd in na pašni-
hribovite doline in okolice ter se ne prepuščate malodušju. Naj ke oziroma jih bo odnesla naslednja poplava, kjer bodo
vam bo kljub situaciji zunaj, v srcu večji del lepo. ♥ grenile življenje vodnim prebivalcem in se kasneje vrnile
Katja Goluh na naš krožnik kot mikroplastika. Morda pa lahko sledi-
mo (ne na Twiterju, ampak v naravi) ideji/akciji Civilne
iniciative za Kamniško Bistrico »Smeti TO-GO«, s katero
Nekaj misli o odpadkih predlagajo zelo preprosto rešitev čiščenja okolice - vza-
Čeprav je Rečica lepa dolina, jo prevečkrat kazi pog- mete vrečko in poberete nekaj smeti ter jih seveda odloži-
led na odvržene plastenke, pločevinke in ostale odpadke te tja, kamor spadajo. Zmoremo?
ob robu ceste, v jarkih ali kje v bližnjem grmičevju. Turi- Rečičanka
Stebrno kužno znamenje z lipo v Spodnji Rečici
V Spodnji Rečici pri Laškem stoji ob cesti proti Zgornji Rečici
kulturno zgodovinski spomenik, ki je vpisan v register Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre za kužno znamenje,
ki stoji pod ogromno staro lipo, in ki po podatkih ZVKD datira
daleč nazaj, v čas okoli leta 1600.
Za spomenik in njegovo vplivno območje velja varstveni re-
žim, ki določa varovanje vseh njegovih spomeniškovarstvenih
lastnosti. Kakršenkoli poseg na spomeniku in vplivnem obmo-
čju je možen le na osnovi pisnih kulturnovarstvenih pogojev in
soglasij strokovne službe za varstvo nepremične kulturne de-
diščine.
Kljub temu pa so na lipi pred kratkim izvedli več posegov, ki
so jo zelo okrnili. Posekano je bilo 75 % prej zelo bogate kroš-
nje in en cel vrh lipe, tako da je vprašanje, ali bo drevo prežive-
lo. Vsi posegi so bili narejeni brez vsakega soglasja strokovnih
služb, tako Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot
tudi Zavoda za gozdove Slovenije, niti ni bila obveščena Krajev-
na skupnost.
Lipa in znamenje sta preživela več kot štiri stoletja, turške
vpade, Napoleonovo vojsko, dve svetovni vojni, nešteto lokalnih
težav in marsikaj, česar morda niti ne vemo. Zato je popolnoma
nedopustno, da se danes, v civiliziranem in visoko razvitem 21.
stoletju, lahko zgodi tako samovoljno dejanje vandalizma.
Našo kulturno in naravno dediščino moramo varovati na vse
možne načine, če želimo, da bo slovenska kultura in z njo naša
celotna zgodovina obstala v tem norem svetu, ki vse bolj podle-
ga neusmiljeni potrošniški in kapitalistični miselnosti.
Prispevek je bil pripravljen z namenom, da se ta problema-
tika izpostavi širši javnosti, ter da se obvesti pristojne službe.
Želimo namreč, da se tako lipa kot znamenje ohranita za nas in
vse naslednje rodove.
Karel Krašek
14
