Page 28 - LaskiBilten_st89_NR
P. 28
KULTURA / LITERARNI KOTIČEK
Upam, da bomo kot naša pomlad, tudi
mi bogato zamahnili z barvami in da bodo
nastala lepa pomladna in planinska dela.
Rada imam pomlad v svojem kraju, saj
je z njo vse lepše, bolj zabavno in optimi-
stično.
Člani Likovnega društva Laško vam
želimo sončno, optimistično pomlad –
naj vas barve spravljajo v dobro voljo!
CB za Likovno društvo Laško
VODA
VALENTIN 80
V času mojega odraščanja je bila voda
Mesec februar osmico ti prinaša, dobrina, takoj za kruhom, za katero se
tvoj korak na pot k devetici z njo je bilo treba še kako boriti. Tako je bilo
usmeri. tudi v naši hribovski vasi. Na naši mali
Avantura novo ti življenje vnaša, kmetiji smo imeli vodnjak v dolini, ne-
posladek hrani zase še marsikateri. kaj sto metrov oddaljenega od domačije,
Rojstni dan naj prinese ti le veselje, s souporabo s sosedom. Običajno je bila
zdravje, zadovoljstvo, mir v duši, srečo materina skrb, da je vsak dan z brento
blagostanje. nanosila vodo za družino in živali. Tu
Da izpolnile bi se ti vse želje, ki jih pa tam jo je zamenjal tudi oče. Vodo
morda še gojiš in vse sanje po katerih smo rabili kot kruh. Veliko so je porabili
hrepeniš. prašiči, še posebej v poletni vročini. Go-
Jutra tvoja vsak dan polni naj vedrina, vejo živino smo vodili napajat v dolino
smeh na tvoja lica naj spet mladost na- h koritu. Vem, kako je mati ob večerih,
riše. ko je opravila vsa materinska in gospo-
Angel varuh pazi naj, da bolečina in dinjska dela, vzela brento in začela nosi-
trpljenje, tvoje izogneta se hiše. ti vodo. Če je bilo vreme lepo, toplo in so
Z lepimi željami, tvoji sotrpini. črički prepevali po travi in je mesec sijal,
OFIROVCI - KOLEDNIKI sem si ji rad pridružil. Na hrbet si je dala
brento, vzela v roke grčavo palico, v dru-
Kol‘kr kapl‘ic, tol‘ko let … go pa je stisnila mojo ročico in sva jo ve-
selo mahnila v dolino. Enkrat, dvakrat,
trikrat, nato sem omagal in sem šel rajši
spat. Mati pa je nadaljevala sama, saj je vaščani smo pljunili v roke in zagrabi-
moral biti čeber za vodo poln. li lopate in rovnice. Na pomoč nam je
Še težje je bilo v zimskem času. Ko je prišla tudi mladinska delovna brigada
snežilo in je pod nogami škripal sneg in
je pihal peklensko mrzel vzhodnik, se je iz Laškega. Začeli smo kopati jarek pro-
srž nabirala na mamini obleki. Toda mi- ti bližnji Voluški gori. Nekje na sredini
losti ni bilo, vodo smo neobhodno pot- Voluške gore je žuborel studenec, ki nas
rebovali. je potem odžejal.
Toda poleti, ko je bila suša, je nastal Prišel je neverjeten dan. V vas je pri-
hud problem. Naš vodnjaček je presah- tekla čista, hladna studenčnica. Voda,
nil in ostali smo brez vode. S tem nas je voda smo se vsi veselili. Spomnim se oče-
zadela nesreča, ki jo je bilo težko omiliti. ta, kako veličastno je izrekel dobrodo-
To je bila očetova skrb. Napregel je kra- šlico vodi. Doma je vzel kozarec in šel v
ve, dal na voz tristo litrski sod in jo mah- vas, kjer je po cevi tekla voda. Napolnil
nil na oddaljeno Lisičjo peč, kjer je voda je kozarec s čisto vodo, snel z glave klo-
še curljala. Nato je moral oče cel dopol- buk, pogledal v nebo, se priklonil kot k
dan čakati, da se je sodček napolnil. S to
vodo smo ravnali še bolj spoštljivo, saj je Najsvetejšemu, dal roko na srce in izpil
bila res prava dragocenost. To nam je še do dna ta VIR življenja.
dvignilo prag spoštovanja do vode. Spoštujmo in varujmo našo vodo kot
Čas je tekel in tu in tam so se tudi v so jo znali spoštovati naši predniki!
Foto: O. H. hribih začeli pojavljati vodovodi. Tudi v
našo vas je prišla ideja o vodovodu. Vsi Valentin Deželak
28
