Page 59 - LaskiBilten_st93_2022

ŠPORT IN REKREACIJA / DRUŠTVA

Prav tako so nas družili strah pred po- visen od telefonov in druge tehnologije,
škodbami, neprespane noči, nadležen spoznal sem, da je pogovor veliko bolj
mrčes, živčnost pred poligoni in strah, da iskren ter pristen od tipkanja po tipkov-
ekipi ne bi prinesli dovolj točk. nici in da ugodnosti, ki nam jih nudi naš
Vesel sem tudi, da sem spoznal zaku- vsakdan niso popolnoma samoumevne.
lisje snemanja tako zahtevne oddaje in se Aleš Žontar
na lastne oči prepričal, koliko ljudi je de- Foto: arhiv Planet TV
jansko potrebnih, da vse poteka tako kot
mora. Aleš Žontar, ki sicer prihaja iz Prež-
Morda kamere niso ujele precej težkih ganja pri Ljubljani, že štiri leta živi v La-
razmer v baraki in za vedno si bom oči- škem. Je strasten gorski in trail tekač ter
tal, da nisem izkusil prednosti vile. Am- večkratni državni prvak v gorskem in
zalo tudi v enem izmed bolj epskih dvo- pak Exatlon je vsekakor bila izkušnja, ki cestnem maratonu. Je športnik z dušo
bojev z nogometašem Michaelom, ko sva bi jo kadarkoli ponovil. in srcem. Obožuje naravo, hribe, rad
se na najbolj vroč dan na poligon podala Spomini nanj so še vedno zelo živi. kolesari, še najraje pa čas preživi s svo-
kar enajstkrat. Preživel sem sedem lepih tednov, neod- jima dvema sončkoma. Žana ima 9, Jan
Po več nastopih sem dobil nekoliko pa 11 let. Zagotovo sta bila najbolj stra-
več občutka, privadil sem se na okolico, stna navijača oddaje Exatlon. Zaposlen
na tempo snemanja, na skromno življe- je v Slovenski vojski, kjer opravlja delo
nje v baraki ter na ljudi okoli sebe. Brez RKBO* izvidnika. Zaposlitev, ki je si-
njih bi bila moja izkušnja popolnoma cer daleč od filmskega urjenja vojakov,
drugačna, zato sem še danes hvaležen, da vendar vsekakor zahteva predanost in
sem spoznal tako čudovite osebe, s kate- disciplino. Slednje Alešu ne manjka, saj
rimi smo še vedno v rednih stikih. je kondicijsko izvrstno pripravljen in se
Najbrž je k temu veliko pripomoglo tudi po Exatlonu lahko kosa z najboljši-
tudi dejstvo, da smo bili skupaj 24 ur na mi slovenskimi trail tekači.
dan, sedem dni v tednu, na zelo omeje- *radiološka kemična biološka obramba
nem prostoru.

Rudarsko etnološko društvo Brezno drugi svetovni vojni delalo 500 do 600 Pregradi ni nobenih sledi, da je tam, kdaj
– Huda Jama rudarjev. Ob zaprtju rudnika so ga ta- deloval rudnik. Kustos muzeja Pregrada
kratne oblasti, tako kot naš rudnik, uvr- dr. Davor Špoljar je v njihovem muzeju

OBISK RUDNIKOV stile med neperspektivne rudnike, ki jih odprl oddelek o rudarstvu in predstavil
rudarjenje v tem kraju. Rudarske svečane
je treba zapreti. Zanimivo je, da je trbo-
HRVAŠKEGA ZAGORJA veljska premogokopna družba iz rudni- uniforme so za muzej pripeljali iz Nemči-
ka Pregrada od aprila 1912 do decembra je, ker v domačem kraju niso našli nobe-
1913 prezaposlila v Hudo Jamo okrog 50 ne. Muzej zajema tri zbirke, poleg rudar-
V laškem društvu za ohranjanje rudar-
ske dediščine smo tri leta želeli obiskati rudarjev. Leta 1904 je ta družba začasno ske še numizmatično in lekarniško.
nekdanje rudnike okrog Krapine v hr- ustavila proizvodnjo v Hudi Jami in ru- Po ogledu muzeja smo se zapelja-
vaškem Zagorju. Kot vemo so laški pre- darje odpustila. Na vzdrževanju jamskih li mimo Krapine proti vzhodu do kraja
mogovnik zaprli pred 30 leti, leta 1992. rovov je med leti 1905 in 1918 imela za- Radoboj, kjer smo spoznali zgodovino
V oktobru smo se po koncu pandemije poslenih le 20 rudarjev. Za izpolnitev tega kraja. To nam je predstavila kustosi-
nja njihovega muzeja mag. Ivana Hazulin
enoletnih kadrovskih potreb so raje pre-
odpravili na obisk nekdanjih rudnikov
rjavega premoga okrog Krapine. stavili v Hudo Jamo rudarje iz Pregrade, Pospiš, ki je postavila rudarsko zbirko. V
Rudnik Pregrada se nahaja zahodno kot pa zaposlovali nove delavce. Danes v začetku 19. stoletja so tu našli velike za-
od Krapine blizu meje s Slovenijo. Za-
četek odkopavanja kvalitetnega rjave-
ga premoga je bil leta 1875. Bil je neko-
liko manjši rudnik kot naš v Hudi Jami
in je letno nakopal od 50 do 70 tisoč ton
premoga. V glavnem so kopali premog v
jamskih rovih, nekaj malega pa tudi na
površinskem kopu. Obseg letnega izko-
pa je nihal glede na tržne možnosti pro-
daje. Rekorden izkop premoga v »Ug-
ljenokopu Pregrada« je bil leta 1963, ko
so nakopali 77.100 ton premoga. Tu so
odkopavali premog do leta 1976. Njego-
vo delovanje je povzročilo razvoj različ-
nih obratov industrije, ki je ta premog
koristila kot energent. V rudniku je po

59