Page 30 - LaskiBilten_st94

KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA

Ob razstavi v Mestni galeriji v Lju- Odgrinja rani svit temo,
bljani l. 1974 je izšel obsežen katalog počasi odkriva se obris planin,
z uvodno besedo dr. Ivana Sedeja, ki ki kakor nedra varujejo dolino.
ga je zaključil z besedami: »Umetniški Jeziki svetlobe iz neštetih ust
opus Andreja Ajdiča lahko opredelimo potujejo po krošnjah
v okviru slovenske umetnosti, med pri- in s toplino luči svetlijo belino snega,
zadevanji po formalni dognanosti Lju- da mi slepi oči.
bljanske šole v najširšem pomenu besede Škripajoči koraki,
in realizacijami najmlajšega in mlajše- zarezani v tišino,
ga rodu iskalcev na še neodkritih pod- Andrej Ajdič: Bik stopinje,
ročjih, kot iskanje ravnotežja med kon- ki jih zapuščam,
strukcijo, oblikovanjem in ekspresivno je bil izvoljen za člana L‘Accademia mi kažejo čas,
izpovednostjo.« Po letu 1974 Ajdič v d‘Europa, leta 1991 pa mu je dunajska ki ostaja v snegu.
Sloveniji ni veliko razstavljal in tako ni akademija podelila častni naziv Ma- Zatopljen v spomine
več obsežnejših ocen njegovega dela. gister Artium. Andrej Ajdič je v tuji- pozabljam na čas,
Samostojno ali skupinsko je razsta- ni tako uspel predvsem s skulpturami ki neizprosno mine.
vljal v več evropskih in svetovnih mes- z bronastimi odlitki časopisnih strani v Vračam se.
tih, z izjemo Azije. Omenimo samo povezavi z različnimi predmeti. Kom- Vračam se iz jutra v noč,
nekatera: Dunaj, New York, Hamburg, binacije so lahko sprožile različne aso- prihodnost zapuščam v preteklosti.
Bonn, Salzburg idr. Ajdičeve stvaritve ciacije. Ajdiču je šlo pri tem oblikova- Gledam odtise stopinj,
hrani več svetovnih muzejev in gale- nju za sporočilnost in tudi za estetski ki neme priče so spominov,
zapuščene v snegu.
rij, med drugim tudi Muzej Albertina vidik. Zagotovo prišel bo
na Dunaju, Biblioteca Civica v Milanu, Zadnja štiri desetletja je živel in čas otoplitve,
Nacionalna biblioteka v Washingto- ustvarjal v Savinjski dolini. stopil bo sneg
nu, Vatikanski muzej, Muzej sodobne Publicist in novinar Drago Medved in z njim stopinje
umetnosti Beograd in Galerija Motte je prijatelja Ajdiča leta 2002 spodbu- na poti,
Genova. Med drugim je njegovo delo dil, da je izdal pesniško zbirko Zunaj po kateri sem hodil,
tudi skulptura Vstajenje v enem najpo- časa, ki jo je tudi opremil s svojimi ris- za vedno zbrisal bo spomine.
membnejših evropskih romarskih kra- bami. V spremni besedi je izrazil svo- (iz zbirke Zunaj časa)
jev Medžugorju. je občutenje in občudovanje: »Kakor
Andrej Ajdič je dobil leta 1973 2. je njegov likovni svet poln simbolov in Gabrijela Pirš
nagrado na Grafičnem bienalu v Ita- prizadetega ponosa do človeka in njego- vira: Kovačič Metka:
liji, leta 1974 je dobil Svetovno nagra- vega okolja, je tudi v poeziji ostal zvest Znani Laščani, 1994
do za kulturo in leta 1989 zlato meda- čisti formi in verzu, ki jasno pripovedu- Ajdič Andrej: Andrej Ajdič -
ljo Kunstlerhaus na Dunaju, leta 1983 je pesmi.« izbrisan iz slovenske kulture, 2006

5. novembra 1993 je Planinsko društvo Leta 2015 smo v Knjižnici Laško gos-
Laško skupaj s Knjižnico Laško in Mu- tili razstavo ob 120-letnici izhajanja Pla-
zejem Laško v prostorih Laškega dvorca ninskega vestnika. To razstavo smo do-
odprlo razstavo ob 100-letnici Slovenske- polnili z lastno razstavo o Franu Orožnu,
ga planinskega društva. Slavnostni go- prvem predsedniku Slovenskega planin-
vornik je bil predsednik Planinske zveze skega društva ter pobudniku izhajanja
ZGODBE IZ Slovenije mag. Franc Ekar. Ob zaključku Planinskega vestnika in njegovem tes-
razstave je Knjižnica Laško 3. decembra
DOMOZNANSKE KAMRE 1993 gostila prof. Toneta Strojina, zgo- nem sodelavcu. Ob otvoritvi razstave leta
2015 smo prisluhnili predavanju Marjete
dovinarja slovenskega planinstva, ki je Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana
Fran Orožen, prvi predsednik predstavil knjižico Prof. Fran Orožen in Frana Orožna pri slovenskem planinstvu.
Slovenskega planinskega društva začetki Slovenskega planinstva.
(1853–1912) (5)

V preteklih štirih podlistkih smo vam
predstavili življenje in delo prof. Frana
Orožna ter predvsem njegov pomen za
slovensko planinstvo. V Laškem smo po-
nosni na zaslužnega rojaka in smo se ga v
preteklosti spomnili že ob različnih pri-
ložnostih.

30