Page 65 - LaskiBilten_st97_NR
P. 65
DRUŠTVA
Rudarsko etnološko društvo Brezno – Huda Jama
SEDMI FESTIVAL KNAPOVSKE KULTURE
Ob prazniku Krajevne skupnosti Rečica in prazniku slovenskih rudarjev, 3. juliju,
so se zbrali v soboto, 1. julija »Pri knapu« na Zavratih udeleženci festivala. Festival je
organiziralo domače društvo za ohranjanje rudarske dediščine v sodelovanju z Zdru-
ženjem za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije. Pred brunarico so se zbrali unifor-
mirani nekdanji rudarji in člani kulturnih skupin, ki so nastopile.
Ob 15. uri so na prireditveni prostor prikorakali uniformirani rudarji. V tej povorki
je sodelovalo 51 nekdanjih rudarjev iz rudnikov Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zabuko-
vica, Liboje, največ pa je bilo domačih iz rudnika Huda Jama, ki so organizirani v dveh
društvih.
Po uvodnem nagovoru povezovalke programa Marije Kotar sta prisotne pozdravi-
la predstavnik organizatorjev Andrej Mavri in podžupan Enej Kirn. Mavri je prisotne
spomnil, da letos poteka enaintrideset let od zaprtja tukajšnjega rudnika in da njihovo
knapovsko društvo letos slavi enajstletnico obstoja. Podžupan je ob koncu nagovora
nazdravil s »kri-
glom« piva vsem
uniformiranim rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku.
Sledil je festivalski program, v katerem so nastopili: Meša-
ni pevski zbor Šentrupert, domači ljudski pevci Rečiški kna-
pi, Ubrane strune iz Zabukovice, pevke vokalne skupine To-
nika iz Trbovelj in pevci Rečiškega kvarteta. Nastopajočim so
zavzeto prisluhnili obiskovalci, ki so zasedli vse razpoložljive
klopi na Zavratih. Ti so skupaj z nastopajočimi poskrbeli, da
je bilo živahno do večera. Po nastopu navedenih kulturniških
skupin so udeležence zabavali člani vokalno instrumentalne
skupine Bojana Kudra iz Trbovelj.
Festival knapovske kulture je tudi letos uspel, čeprav ga je po
sedmi uri zvečer rahlo motil dež, ki pa ni pregnal navdušenih
obiskovalcev.
Andrej Mavri, foto: Stane Rožanc
Tu sta ga sprejela takratni starešina Stane kako starejši, ki celo svoje življenje živi-
Ivanšek in Simon Kovač, član UO, ki je jo tu učijo in preko dela prenašajo znanje
od takrat tudi vsako leto njegov vodnik. na mlajše rodove. Pravi, da v Italiji po-
LOVSKI TURIZEM Letos (pa tudi mnoga prejšnja leta) je na greša tovrstno ohranjanje načina življe-
dopust povabil tudi svojega strica Gian
nja in tradicije in da ceni te kotičke Evro-
V JURKLOŠTRU Franca in prijatelja in sodelavca Luco Ra- pe, kjer se sobivanje z naravo še ohranja.
damesa. Claudio je povedal, da je najprej Claudio (in družba) vedno spi na koči,
Lovski turizem je pomemben del pri- hodil v Kočevje (Lovišče s posebnim na- čez dan se zapelje do Laškega ali Rimskih
dobivanja sredstev za lovsko družino. menom), a se vrača v Jurklošter, ker tu ni Toplic in nabavi hrano, ki jo na koči sam
Tudi v Jurkloštru je tako in veseli nas, da le lepa narava, ampak, ker tu srečuje tudi pripravi. Vsako leto nekaj dni (v maju in
se trdo delo obrestuje z gosti, ki mir in ljudi, ki živijo in delajo v sožitju z naravo. avgustu) preživi aktivne počitnice, ne-
ohranjeno naravo cenijo in se k nam zno- Pravi, da mu je všeč, ko vidi vse genera- kaj dni pa nameni razvajanju v toplicah
va vračajo. Poudariti je potrebno, da se cije pri svojih vsakodnevnih opravilih – ali pa izletom po Slovenji. Kot dolgoletni
sredstva, pridobljena od lovskega turiz- gost pa opaža tudi spremembe – pravi, da
ma vračajo v okolje – v vzdrževanje stez, se je izboljšala cestna infrastruktura (pa
krmnih njiv, prež in tudi koče, ki v kraju tudi gneče je več), da je okolje lepše in
predstavlja pomembno točko združeva- bolj zdravo kot pred leti in da je divjad
nja domačinov in gostov in seveda prire- v boljši kondiciji kot leta nazaj. Pohvali
ditev (kot je Hubertova maša). tudi vsakoletne izboljšave na koči in oko-
Eden izmed rednih gostov je tudi Cla- lici in pravi, da veliko več ljudi govori an-
udio Gallo, beneški zdravnik, ki prihaja v gleško kot pred leti. Claudio je na koncu
Jurklošter že več kot 20 let. Claudia sem povedal tudi, da je vesel za članstvo v LD
na letošnjem dopustu ujela in ga prosila Jurklošter, saj kot pravi, kjer stari učijo
za kratek intervju. Povedal je, da je prvič mlade, kjer se člani obnašajo kot družina
prišel v Jurklošter leta 1997 in od takrat in kjer velja skrb za okolje, se ni bati za
prihaja vsako leto brez prekinitve. Prvi prihodnost in Claudio je prepričan, da je
kontakt mu je dal Mišo Horjak (LD Ko- prihodnost v Jurkloštru.
čevje), v Jurklošter pa ga je pripeljal Jani Urška Knez,
Krivec iz LD Loka pri Zidanem Mostu. Lovski gostje z vodnikom v Jurkloštru LD Jurklošter
65