Page 46 - LaskiBilten_st99_NR

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

A mi smo že veliki in znamo vstati. Čisto Popijemo, pojemo in že odhitimo razi- boj v naš gozd. V gozd poln dogodivščin,
sami! Vleče nas misel. Misel na malico! skovat, kaj vse nam gozd ponuja. Joj, žabo poln aktivnosti, dejavnosti, ki se kar same
Prvič bomo v gozdu imeli malico. Malice smo ujeli! Se je tudi dotaknili. Jo poboža- po sebi ponujajo. Otroci zmorejo! Otro-
smo si že pripravili na igrišču, pa na trav- li. Ampak žabe so hitre in še takšne varo- ci zmorejo veliko več, kot starši mislimo.
niku smo že tudi imeli piknike. Malice v valne barve, da se nam je skrila. Jo bomo Otrokom ponudimo čas. Čas, da se otrok
gozdu pa še ne. Vse je enkrat prvič! Na še poiskali naslednjič! sam uredi. Čas, da otrok sam poje mali-
našem mestu v gozdu nas čakajo miza ter Čas hitro teče in počasi moramo že co. Čas, da otrok sam prehodi pot. Zato
stoli. Vsak se hitro usede na svojega. Po- proti vrtcu. V vrtcu nas čaka že kosilo in pa tudi otrokom pripada malica. Ker vse
zabimo na naše noge, ki nas tako hudo ležalniki. Končno!« naredi sam. V VRTCU!
bolijo, ker smo morali tako dolgo hoditi. Tako luštno se imajo naši in vaši otro- Otroci iz skupine Ribice
In to še v hrib! Tako nam to zelo strokov- ci v vrtcu v Sedražu. Na malici seveda. s Tadejo in Niko
no obrazloži naša Manja. Morda pa vas naslednjič povabimo s se-

LISIČKE V GOZDU

Vrtec Vrh nad Laškim v letošnjem letu obiskuje 20 razigranih
lisičk, starih od ena do šest let. Svojo razigranost radi prenese-
mo v bližnji gozd. Potrudimo se, da gozdno igralnico obišče-
mo čim večkrat, saj radi odkrivamo, kaj vse nam narava ponu-
ja. Najraje nabiramo naravni material, plezamo po koreninah,
kopljemo luknje, lovimo ravnotežje pri hoji po hlodih, objema-
mo drevesa ter se igramo gibalne igre. V gozdu naša domišljija
res ne pozna meja, zato se vedno razvije čudovita domišljijska
igra. Z veseljem iščemo, spoznavamo in opazujemo tudi tiste
najmanjše prebivalce gozda, ki so običajno skriti v zemlji ali pa
kukajo izpod listja. Pod drevesi si privoščimo tudi malico, ki
ima čisto drugačen okus, kot tista, ki jo pojemo v vrtcu. V goz-
du se nadihamo svežega zraka in tako se vedno znova, umirjeni,
blatni in polni novih gozdnih vtisov, vračamo v naš vrtec, hkrati
pa se že veselimo naslednjega obiska gozdne igralnice. Po zajtrku nam je gospod Cesar predstavil svojo čebelarsko
dejavnost, s seboj je prinesel različne pripomočke, ki jih upo-
rablja pri svojem delu. Otroci so ga z zanimanjem poslušali. Če
pa je kateri otrok imel še kakšno dodatno vprašanje, je nanj če-
belar z veseljem odgovoril.
Na koncu našega druženja smo čebelarja povabili še na poku-
šino naših medenjakov, ki smo jih pekli dan pred njegovim pri-
hodom. Otroci so opisali potek peke piškotov, pri čemer pa niso
pozabili na glavno sestavino medenjakov - med, ki pa je bil lo-
kalnega izvora. Dogovorili smo se, da se bomo v spomladan-
skem času odpravili k gospodu Cesarju na Marof na obisk in
ogled njegovega čebelnjaka ter ostalih stvari, povezanih s čebe-
lami. Seveda pa nismo pozabili na različne pesmi o čebelah in
čebelarjih, ki smo jih poslušali tekom spoznavanja čebel in če-
belarske dejavnosti. Otroci so z veseljem zapeli nekaj pesmi tudi
Lisičke z Evo in Sonjo
gospodu Cesarju.
Včasih to tudi rekli, da si priden kot čebelica in tega se po-
»ČEBELICE MOJE PRIJATELJICE« skušamo držati tudi mi v našem vrtcu. Vsak se trudi po svojih
najboljših močeh in zmožnostih za naše boljše skupno druženje
»Brez čebel ni življenja« bi se lahko glasil eden od znanih in splošno počutje v skupini.
rekov.
Tudi v Vrtcu Laško, enoti Jurklošter, smo v začetku meseca Jasmina Perc in Zlatka Vešligaj, vzgojiteljici
novembra kar nekaj časa posvetili čebelam in vsemu kar je z
njimi povezano. Veliko smo se pogovarjali o pomembnosti če-
bel za naše življenje. Iz odpadnega materiala smo izdelovali raz- VRANE DRUŽIJO SE RADE …
lične izdelke v povezavi s čebelami. Za Tradicionalni slovenski … ter otroci vrtca in šole Zidani Most prav tako. Za letošnje
zajtrk smo si pripravili pogrinjke, na katerih smo z veseljem in šolsko leto smo si strokovne delavke obeh zavodov zamislile re-
velikim užitkom pojedli hrano lokalnih dobaviteljev. Tradicio- dna druženja z različnimi vsebinami. Po septembrskem športno
nalni slovenski zajtrk je letos potekal v petek, 17. novembra s obarvanem dopoldnevu na šolskem igrišču, so nas v tednu ot-
sloganom »Kruh za zajtrk, super dan!«. Veliko smo se pogovar- roka tokrat združile kulinarične dobrote. Skupaj smo si privo-
jali o nastanku kruha ter o pridelavi različnih žit, iz katerih lah- ščili kuhan kostanj in zeliščni čaj z našega vrta. Piko na i pa so
ko pripravimo kruh. Na ta zajtrk pa smo povabili tudi čebelarja dnevu dale hrenovke, ki so si jih otroci sami nataknili na palice
gospoda Janka Cesarja.
in spekli na odprtem ognjišču.

46