Page 6 - LaskiBilten_st99_NR

OBČINSKI PRAZNIK

stveniku, profesorju dr. Adolfu Leonhardu, začetniku avtomat- Štiri zaporedna leta je kot predsednik nadzorne komisije za
ske regulacije. To je bila odskočna deska na raziskovalno podro- celotno avtomatiko ter član predsedstva za izgradnjo novih blo-
čje avtomatike. S profesorjem je vzpostavil trajno znanstveno kov številka 3 in 4 šoštanjske termoelektrarne sproti nadzoroval
sodelovanje in prijateljske stike. Izpopolnjeval se je tudi na ug- dela in nato prevzemne preizkuse. V prostem času se je večkrat
ledni univerzi Cambridge v Angliji. Kot gost Ameriške akade- tedensko vozil s svojim avtomobilom iz Ljubljane in v Šoštanju
mije znanosti je leta 1967 za več mesecev odšel v ZDA. Tam je prebil veliko delovnih ur. Za to ni dobil, niti zahteval, nobenega
obiskal več ameriških univerz ter svetovne industrijske velikane honorarja.
General Electric Company, General Motors, osrednje laborato- Kot predavatelj je sodeloval tudi na več tečajih, ki jih je pri-
rije American Steel Company ter njihove vodilne znanstvenike redila Fakulteta za elektrotehniko na prošnjo nekateri sloven-
in tehnične voditelje. Na univerzah se je seznanil z učnimi pro- skih podjetij. Zanje je napisal tudi več učbenikov. Ustregel je
grami, prisostvoval številnim predavanjem, delu v laboratorijih, tudi prošnjam Slovenske elektrotehnične zveze in odhajal k raz-
študiju in delu doktorandov ter spoznal celoten izobraževalni ličnim slovenskim delovnim kolektivom predavati o tehničnih
proces. Ugotovil je dobre in slabe strani ameriškega izobraževal- novostih, npr. Elektru Celje, Elektrarni Trbovlje, Iskrini tovarni
nega procesa ter ugotovil, česa ne smemo v Sloveniji posnemati. merilnih inštrumentov pri Kranju itd.
Na univerzi v Clevelandu je na svojo željo samostojno opravil Profesor Cajhen je strokovno z nasveti in dejanji pomagal
še dvomesečno laboratorijsko znanstveno raziskavo, ki mu jo je tudi več podjetjem v Nemčiji in Avstriji, celo največjemu nem-
financirala Ameriška akademija znanosti. škemu elektrotehničnemu koncernu Siemens. In zanimivo: ni-
Na ljubljanski elektrotehniški fakulteti je s svojim delov- koli ni zaračunal svojih »uslug«. So pa ti na drugačen način iz-
nim zgledom vpeljal številne novosti: delovne, izobraževalne razili svojo hvaležnost, npr. s prisrčnimi osebnimi odnosi in z
in vzgojne. Vedno po delovnem zgledu iz laške pivovarne. Na brezplačno moderno opremo njegovih novih nastajajočih fa-
fakulteti je postopoma opremil več velikih raziskovalnih labo- kultetnih laboratorijev. Njihovo število je naraslo kar na devet.
ratorijev in v njih organiziral raziskovalno delo. Vzpostavil je Dejavnost v njih je postopoma zelo porasla in s prisluženim de-
obsežno delovno sodelovanje s slovenskimi in jugoslovanskimi narjem so sofinancirali celotno fakulteto. Dvanajst začetnih let
tovarnami, bolnišnicami, inštituti, ustanovami, delovnimi orga- so samo ti laboratoriji s svojim znanjem ter s projektiranimi in
nizacijami itd. Postal je tudi pogodbeni znanstveni svetovalec za izdelanimi avtomatskimi napajalnimi napravami omogočali Ju-
dve največji jugoslovanski podjetji: za Rade Končar v Zagrebu in goslaviji, da se je lahko sploh opremljala s kupljenimi sodobni-
za slovensko Iskro. mi velikimi računalniki ter tako ujela potreben korak s stanjem
Leta 1971 je postal izredni, leta 1977 pa redni profesor. Naj- v tehnično razvitih državah. To je bil velik in pomemben dose-
večjo skrb je vedno posvečal ne samo strokovnemu izobraževa- žek, ki ga sploh ni možno denarno ovrednotiti!
nju, temveč tudi osebnostni vzgoji svojih tisočerih študentov. Prestižnemu povabilu, ki ga je dobil iz stuttgartske univer-
Imel jih je rad in jih spoštoval. Ti pa njega! V anonimnih anke- ze za enoletno profesorsko gostovanje, pa se je moral profesor
tah konec šolskih let so ga študenti desetletja postavljali na prvo Cajhen, zaradi vpetja v delo v Sloveniji, hvaležno odreči. Enako
mesto med več kot sto pedagoškimi delavci. tudi mamljivemu povabilu in predlogu, ki ga je dobil med obi-
skom v ZDA, naj si vzame dve leti študijskega dopusta in odi-
Napisal je prvi visokošolski učbenik v slovenščini za slušate-
lje oddelkov za energetiko in splošno elektrotehniko. Nato pa de na delo pri uvajanju nukleark v Emiratih. Plačilo za to naj bi
bilo tolikšno, »da vam nikoli več ne bo potrebno delati!« Niso,
še številne druge učbenike in koristne strokovne knjige, ki so reveži, razumeli, da nekomu pomeni delo največjo vrednost in
jih izdajale univerzitetna in druge slovenske založbe. Nekatere zadovoljstvo!
njegove knjige so izšle tudi v samozaložbi. Vseh knjig, skupaj s Cajhen ni le odličen akademik, temveč je tudi mentor in vod-
so-avtorskimi, je sedaj že več kot petintrideset. Nanašajo se na ja. S svojim znanjem, delovno energijo in zgledom je bil men-
različna področja. Odziv bralcev nanje je bil vselej zelo pozi- tor 251 diplomantom, mentor 24 magistrom znanosti, 13 dok-
tiven, ker so bile vsebine zanimive, poučne, podane razumlji- torjem znanosti ter mentor 12 habilitiranim univerzitetnim
vo, beseda pa je tekla gladko. Nekatere so bile takoj razprodane. učiteljem. Številni njegovi varovanci so postali dekani, rektorji,
Učbenik o aerodinamiki in letalstvu, ki ga je leta 1996 izdala prorektorji, člani akademije znanosti, uspešni direktorji podje-
Tehniška založba Slovenije, je po navedbi COBISS-a, postala tij in ustanov, tehnični vodje velikih gospodarskih podjetij ter
celo najbolj čitana slovenska strokovna knjiga. uveljavljeni strokovnjaki v tujini. Slednji so se mu občasno ogla-
Profesor Cajhen je vzgajal več tisoč inženirjev. Mnogim je bil šali iz tujine in se mu pisno zahvaljevali.
tudi dragocen mentor. Predaval je na ljubljanski elektrotehnični
in strojni fakulteti in v dveh začetnih letih tudi na mariborski
visoki tehniški šoli. Nekaj let pa na nujno prošnjo še na štirih
slovenskih višjih in visokih šolah v Ljubljani in Kranju. Skupno
vzeto je študentom predaval več kot 350 semestrov!
Na zelo koristnih tečajih dopolnilnega izobraževanja iz avto-
matike in iz sodobnih industrijskih krmilj, ki jih je samoinici-
ativno prirejal v svojih fakultetnih laboratorijih, je samo v treh
zaporednih letih uspel dodatno izobraziti kar devetsto strokov-
njakov iz številnih slovenskih delovnih organizacij. Tudi de-
lavce iz »svoje« laške pivovarne. Dve veliki slovenski podjetji,
Železarno v Ravnah in Iskrino tovarno feritov, ki sta bili pred
zaprtjem zaradi nepremostljivih tehničnih težav ter ju domači
in tuji strokovnjaki v večletnem prizadevanju niso uspeli sani-
rati, je profesor Cajhen s svojimi sodelavci v kratkem času uspo-
sobil. Iskrina tovarna feritov je postala celo najbolj uspešna to- Rafael Cajhen: delo pri razvoju elektronskih sestavov v svojem laboratorij na lju-
vrstna tovarna na svetu. bljanski Elektrotehnični fakulteti; okrog leta 1966.

6