Page 33 - Laski_Bilten_st67
P. 33
INTERVJU
INTERVJU S Rudi me je našel prek spleta. Pol leta nala New Yorka g. Cooka ob 200-letnici
sva se vsak ponedeljek pogovarjala prek ZDA.
SLIKARJEM JOŽETOM spleta, pogovori so bili posneti in z ne- Vaša življenjska pot se je močno pre-
VODLANOM kaj pisateljskimi olepšavami je nastala re- pletala s potjo Mira Zupančiča, soseda,
snična pripoved o mojem življenju.
Če to pripoved še zaključim, naj po- prijatelja, tudi slikarja. Bi kdor koli od
Jože Vodlan (1938) je akademski sli- udarim, da sem hvaležen za vse, kar sem vaju zmogel to pot do končnega uspeha
kar. Živi v Severni Karolini v ZDA, že doživel. Stik z našo domovino mi je v sam, brez podpore drugega?
več kot 50 let, sicer pa izhaja iz Kleno- Ameriki predstavljala slovenska župni- Nehvaležno je reči, kaj bi bilo, če bi
vega pri Rimskih Toplicah. Svoja dela ja sv. Cirila v New Yorku, kjer sem živel. bilo, vendar v slogi je moč. Bila sva dva,
razstavlja v ZDA, Sloveniji, pa tudi dru- Po 20 letih sem se iz velemesta preselil vsepovsod so naju ljudje sprejeli, nama
god po svetu. V Večnamenskem domu v Charlotte v Severno Karolino, kjer je pomagali, to še danes težko verjamem.
v Rimskih Toplicah je do konca avgusta okolje bolj podeželsko, zelo podobno kot Prof. Dimmla sem že omenil, v Linzu pa
v času odprtosti knjižnice na ogled raz- v Sloveniji. Imam tri hčerke, najmlajša je bil tudi Jaka Hrastelj iz Laškega, brat
stava njegovih slikarskih del. Ob otvo- Vesna in žena Silva sta z mano na tokrat- pok. Petra Hrastelja. On naju je vzel za
ritvi se je z njim pogovarjal Matej Jaz- nem obisku domovine. svoja, midva sva ga klicala kar očka, bilo
binšek. je kot doma. Linz mi je pomenil najlepšo
Bi lahko nastalo tudi nadaljevanje ro-
G. Vodlan, bi lahko povedali par be- mana? mladost. V Sloveniji je bilo lepo, a v Av-
sed o začetku vaše življenjske poti, o ot- striji sem polno zaživel, odprla se mi je
roštvu, o vaši družini? Seveda. Tema tega drugega dela bi bilo pot v svet.
življenje v New Yorku, življenje kmečke-
Rodil sem se na majhni kmetiji, tri ki- ga fanta, ki sprva ni znal niti jezika, kjer Izhajali ste iz težkih kmečkih razmer.
lometre iz Rimskih Toplic. Vojnih časov se pa je bil sprejet ter je uspel zaradi svoje Tudi socialistični režim vam je ponujal
spominjam, kot da bi bili včeraj. Na kme- iskrenosti in pridnosti. premalo prostora in možnosti za nemir-
tiji sem pridno delal, moral bi ostati doma Pomembno mesto bi imela tudi slo- nega, ustvarjalnega duha, kakršen ste
in prevzeti kmetijo. Mama je to želela, oče venska skupnost v ZDA. Že v 60. letih bili. Kdaj je v vaše misli prišla Amerika?
je namreč umrl, ko sem bil še majhen ot- smo namreč s svojim delom postavljali Že ko ste odhajali v Avstrijo?
rok. Bil sem najmlajši, osmi otrok. Slovenijo na svetovni zemljevid. V 80. le-
Skozi odraščanje pa me je vedno bolj Miro je imel v Ameriki sorodnike, in
veselilo risanje in tako sem pogosto pod- tih smo se vsako nedeljo srečevali v New ko so bili v zgodnjih 50. letih na obisku,
Yorku, se pogovarjali o možnostih pri-
nevi delal, ponoči pa risal. Ko sem bil hodnjega razvoja Slovenije, ki se zdaj do- so imeli s sabo neko fotografijo tamkaj-
star 16 let, sem se šel učiti za pleskarja, gaja. Takšen je odnos izseljencev po sve- šnje pokrajine. Ko sem jo videl, me je od
se tako malo odtrgal od doma. Mama bi tu, vedno si prizadevamo za domovino in navdušenja kar zmrazilo. Na to sem se-
morala podpisati učno pogodbo, pa ji je vzdržujemo slovensko besedo. veda pozabil, a je očitno v meni pustilo
nisem upal dati, to sem storil zadnji dan neko sled. Ko pa sem začenjal slikati, mi
kar sam. Naposled sem se izučil za poklic V takšni knjigi pa bi se našel tudi pros- je hitro postalo jasno, da kot kmečki fant
pleskarja. tor za številne zanimive izkušnje. Na pri- ne bom prišel v Ljubljano na akademi-
mer – po delu v oglaševanju sem za ne- jo. Zato sem šel v svet, vedel sem, da je
Seveda pa se tu niste ustavili. Kako se kaj časa najel limuzino in kot šofer z njo to pot naredilo že veliko Slovencev in se
je vaša življenjska zgodba nadaljevala? prevažal številne pomembne osebnosti sploh nisem bal. S politiko pa se nisem
Po končani pleskarski šoli sva se s pri- in z nekaterimi tudi navezal stike. Naj- nikoli ukvarjal in vesel sem, da tudi da-
jateljem Mirom (slikarjem Mirom Zu- bolj mi je ostala v spominu vožnja kardi- nes nisem zraven.
pančičem, tudi iz Rimskih Toplic, op. a.)
odločila in na tiho odšla, čez Peco v tu-
jino, v Pliberk v Avstrijo. Začetek je bil
težak, a ljudje so naju povsod zelo dob-
ro sprejeli, konec koncev tudi na likov-
ni akademiji v Linzu. Tam je bil vodja
prof. Dimmel. Čeprav sva zelo slabo go-
vorila nemško, naju je povabil na izpit za
sprejem na akademijo. Dal nama je celo
denar za prevoz, saj sva bila popolnoma
brez vsega. S prof. Dimmlom sva bila
potem ves čas prijatelja, skupaj smo op-
ravljali pomembna restavratorska dela.
Po končani akademiji sva si zaželela vi-
deti več sveta in odšla sva v Ameriko. Vse
to je popisano v knjigi Rudija Mlinarja
Za mavrico prek oceana.
Za mavrico prek oceana je biografski
roman o vašem življenju vse do vaše po-
roke in življenja z družino v ZDA. Kako
je ta knjiga nastala?
33