Page 36 - Laski_Bilten_st67

KULTURA

POLETNE ZGODBE LAŠKE PIHALNE

GODBE

Abraham je častitljiva doba! Letos 50 let glasbenega ustvar-
janja praznuje legenda slovenske glasbene scene Oto Pestner in
v Laškem smo se mu poklonili med prvimi. Kako? S skupnim
koncertom Laške pihalne godbe in Big banda Laško.
Občinsko dvorišče pod šotorom so preplavili zvoki zimzele-
nih melodij, tako iz starejših kot mlajših let Otovega ustvarja-
nja. Slišali smo lahko širok repertoar slovenskih in tujih skladb,
večer pa so popestrile še Mažorete Laško, ki so zaplesale ob
zvokih godbe pod taktirko dirigenta Gašperja Salobirja. Nekaj
skladb brez vokalne spremljave je zaigral tudi Big band Laško s
Franjem Mačkom na čelu. Koncert je predstavljal le enega iz-
med dogodkov v sklopu prireditev »Vse v živo«, ki so se izkazali žoretke Dobova. Zadnji sod piva smo uspešno izpraznili, pipo
za pozitivno poživitev poletnih večerov v Laškem. pa predali v hranjenje Laškim pivovarjem – a le do prihodnjega
O našem osrednjem prazniku, festivalu Pivo in cvetje Laško, leta, seveda.
je že bilo in še bo veliko napisanega. Mi se bomo zato posvetili V društvu stremimo k temu, da pri lastnih dogodkih upo-
le nedeljskemu zaključku, Mednarodnemu festivalu plehmu- rabimo vse naše znanje, izkušnje in sposobnosti naših članov.
zik. Ta je ponovno poskrbel za tradicionalen, glasbeno obarvan Tako velja posebna zahvala našemu godbeniku Dejanu Krajn-
zaključek festivala. Letos nas je po daljšem času obiskala godba cu, ki je letos povezoval obe zgoraj navedeni prireditvi. Seveda
iz našega pobratenega mesta - Limena glazba Vrbovec, tradi- pa ne gre pozabiti vseh tistih, ki ste nam pomagali pri organiza-
cionalno je sodelovala Vaška godba Vrh nad Laškim, zaigral je
tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Rekordne in pol- ciji - Društvu ŠMOCL, STIK-u Laško in ostalim.
ne presežkov pa so bile mažoretne skupine, saj jih toliko kot Marko Šantej
letos ni zaplesalo še nikoli! Poleg domačink so namreč nasto- Foto: Mediaspeed,
pile Mažoretkinje Vrbovec, Mažoretna skupina Liboje in Ma- arhiv Pivovarne Laško Union

VTISI Z 9. FESTIVALA

ROMANICA ANTIqUA

LAŠKO Poletna šola za violončelo je poteka- že izkušenejših, nekateri pa so letos »go-
la vzporedno s koncertnim dogajanjem. dalkali« prvič. Poleg treh nastopov na
9. festival je potekal v obsegu 6 dni Predaval je Aleksandar Kuzmanovski, ulicah in mostu v Laškem so se Godal-
med 25. in 30. 6. 2018. Poslušalci so lahko prof. iz Glasbene šole Celje. Solistično karji predstavili tudi gibalno oviranim
prisluhnili 7 dogodkom različnih žanrov poustvarjanje 5 udeležencev je bilo pod- poslušalcem v Avli Thermane v Laškem.
od stare srednjeveške glasbe, klasike, tan- prto s klavirsko spremljavo Benjamina Vrhunec nastopov na letošnjem fe-
ga pa do folk glasbe. Festival je otvoril Govžeta, spec. stivalu pa je bil akustični nastop skupi-
»Koncert za godalni kvartet« mentor- Že petič je mentor prof. Bojan Cvetre- ne 3violins 3os pod pokritim odrom na
jev poletne šole v sestavi Barje Drnov- žnik z asistentko prof. Barjo Dernovšek občinskem dvorišču v Laškem. V akus-
šek, violina, Bojana Cvetrežnika, violi- in mag. Kristianom Kolmanom izpeljal tični zasedbi so nastopili Bojan Cvetre-
na, Kristiana Kolmana, viola, Aleksandra »Godalkanje«. Udeležilo se ga je 12 učen- žnik, Barja Drnovšek in Klemen Bračko,
Kuzmanovskega, violončelo. V lepo obi- cev violine, viole in kontrabasa (med 8. pridružil pa se jim je tudi Kristian Kol-
skanem Otročjem centru KINO in 18. letom). Večina udeležencev je bilo man. Nastop folk-žanra je priva-
Laško so izvedli atraktiven pro- bil predvsem turiste in nekoliko
gram od Tanga do zimzelenih manj domačine.
napevov Broadway-a. Z organiziranim varstvom in
Naslednji dan je sledil reci- spremstvom otrok ter cenejšim
tal »Glasbena freska za rebec bivanjem v Thermani smo mla-
in lutnjo«. Domačina, violinist dim udeležencem iz drugih kra-
Kristian Kolman z renesančnim jev Slovenije omogočili v Laškem
rebekom in violo in Matjaž Pia- dostopnejše bivanje. V bodoče
vec z renesančno lutnjo, sta po- si želimo poglobljenega sodelo-
ustvarjala v Cerkvi Matere Bož- vanja predvsem z organizatorji
je na Marija Gradcu. Dogodek kulturnih prireditev in lokalnimi
je privabil številne domačine, ki
so prisluhnili srednjeveškim in gostinci.
renesančnim skladbam od 10. Mag. Kristian Kolman,
do 16. stoletja. KUD Romanika Laško

36