Page 30 - Laski_Bilten_st69_NR

KNJIŽNICA / V SPOMIN

UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO na mesto, milenijski most, Shakespearovo
OBDOBJE gledališče, muzej voščenih lutk, Tower –
londonsko trdnjavo s kraljevo zakladnico
Izlet v London in orožarno, Tower Bridge – most z dvema
stolpoma, tržnico, itd.
Udeleženke jezikovnega krožka angle-
škega jezika Univerze za tretje življenjsko Program ogledov je bil naporen, pre-
obdobje pri Knjižnici Laško smo se v za- hodile smo vsaj 10 km vsak dan, imele
številna prestopanja na metrojih in av-
četku letošnjega oktobra udeležile štiri-
dnevnega izleta v London. Izlet je bil na- tovnih, poslovnih, političnih, kulturnih in tobusih. Doživele pa smo utrip velemes-
črtovan že ob vpisu v krožek v letu 2016 izobraževalnih središč in je najbolj obiska- ta, še posebej v delovnih dneh. London
je čisto mesto, čeprav nikjer ni košev za
s pogojem, da ga izvedemo po tem, ko no mesto na svetu. Arhitekturno je veliča-
bomo jezik vsaj delno osvojile in ga lahko stno in predstavlja neverjetno lepo soži- smeti, ki so jih zaradi terorizma odstra-
nili. Pešpoti in pločniki v centru so od
uporabile. Večina udeleženk krožka na- tje stoletja starih stavb in super modernih
mreč angleščine v rednem izobraževanju zgradb ter infrastrukture. Videz london- voznih pasov ločeni z betonskimi prekla-
dami. Beračev ali postopačev ni videti,
ni imela, nekaterim pa je znanje iz šole čas skih ulic popestrijo tradicionalni rdeči av-
malo zabrisal in so ga želele obnoviti. Iz- tobusi, telefonske govorilnice, poštni na- nobenega občutka ogroženosti ni. Prego-
vorno slabega vremena tudi ni bilo, imele
let je preko turistične agencije organizirala biralniki. London je poln znamenitosti,
naša mentorica prof. Lidija Šober. ki si jih lahko ogledujete dneve. Prepros- smo lepo sončno vreme, brez vsake meg-
le in vetra, kar nam je vtise le še polep-
Potovale smo z letalom iz Brnika na le- to je bilo premalo časa za obisk številnih
tališče Stansted, z letališkim avtobusom v od njih, ogledale pa smo si vseeno veliko: šalo.
Z znanjem angleščine pa je tako - za
center Londona na postajo Victoria ter s postajo Victoria, Piccadilly Circus - križi- nas začetnike kar zadovoljivo za komuni-
podzemno železnico do Ealinga v zahod- šče pomembnih prometnic, trg Trafalgar
nem delu Londona, kjer smo imele nasta- s spomenikom Lorda Nelsona, Oxford ciranje v trgovinah in lokalih, za temelji-
tejše pogovore pa ga bo treba še poglobiti
nitev. V soboto in nedeljo v mestu ni bilo Street - svetovno znane trgovske verige z
preveč gneče, zato smo se lažje navadile na oblačili, Buckinghamsko palačo s kralji- in mogoče na podobni ekskurziji še kdaj
preveriti. Ne glede na znanje jezika pa
uporabo metroja. To je dokaj enostavno, čino gardo in menjavo straže, Westmin-
potrebuješ le mapo podzemne in pozor- strsko palačo – parlament, Victorijin smo se počutile varno, saj sta naša men-
torica Lidija in turistična vodnica Ale-
nost pri izbiri peronov ter smeri vožnje, stolp, Big Ben – sedaj zakrit zaradi ob- ksandra odlično vodili skupino in reše-
sicer pa je na vlakih dobra signalizacija. nove, Westminstrsko opatijo – znano za- vali jezikovne zagate. Hvala obema za res
London je velemesto s preko 8 milijo- radi kronanja in poroke, Londonsko oko
ni prebivalcev. Kot prestolnica Združene- – največje kolo na svetu s 36 kapsulami, dobro vodenje in prijetno druženje.
ga kraljestva je eno najpomembnejših sve- katedralo sv. Pavla s čudovitim pogledom Zofija Koprivc

In memoriam vodih Božanske komedije v slovenščino. ljenega pogovora s pisateljem v letošnji 8.
Do upokojitve je na tržaških srednjih šo- številki revije Mladika navajamo sledeči
ALOJZ REBULA lah s slovenskim jezikom poučeval latin- citat: »Moja največja življenjska strast v

(1924–2018) ščino in klasično grščino. Sodi med redke glavnem ni bila literatura: bilo je iskanje
predstavnike slovenske literature v Italiji,
smisla življenja, smisla biti, smisla pred-
ki so ustvarjali vse povojno obdobje. vsem trpljenja, smisla smrti in smisla tega,
Njegova bibliografija je obširna in za- kar utegne biti po smrti. No, sekundarno
jema vse zvrsti, od esejev, kratke proze, zanimanje pa je bila literatura in to že od
dram, do dnevnikov in romanov. V delih prvih let v gimnaziji.«
se je ukvarjal z narodnostnimi, umetni- Za svoje književno delo je bil nagra-
škimi, moralnimi, ljubezenskimi, druž- jen s pomembnimi nagradami: z nag-
benimi in političnimi temami. Kot ka- rado Prešernovega sklada in Prešernovo
23. oktobra se je v 95. letu poslovil pi- toliški intelektualec pa je javnost opo- nagrado, z mednarodno nagrado acer-
satelj, dramatik, prevajalec, esejist, pro- zarjal na krščanske vrednote in razpra- bi za prevajanje in z Delovo nagrado
fesor, akademik dr. Alojz Rebula. Zadnje vljal o aktualnih vprašanjih sodobnega kresnik. Slovenija ga je počastila z zla-
desetletje je preživel v Loki pri Zidanem krščanstva. Med njegova najbolj znana tim redom za zasluge, prav tako Italija
Mostu, na domu svoje žene, pisateljice dela sodijo romani Senčni ples, V Sibi- z državnim odlikovanjem, prejel je tudi
Zore Tavčar. Njuna hčerka, filozofinja in linem vetru, Jutri čez Jordan, Zeleno iz- nagrado Evropskega parlamenta. Od leta
psihologinja Alenka Rebula Tuta, nas je gnanstvo, Kačja roža, Maranatá, Cesta s 1987 je bil dopisni član SAZU, leta 2009
s svojimi predavanji večkrat razveselila v cipreso in zvezdo, Četvororečje, Nokturno pa je postal njen redni član.
laški knjižnici. Po večerih nam je z veli- za Primorsko in Divji golob. Pisatelj in akademik Zorko Simčič je
kim spoštovanjem pripovedovala o svo- Rebula je bil zelo dejaven tudi v pu- Rebuli v spomin zapisal: »Velik umetnik
jih starših ter ustvarjalnosti in kulturnem blicistiki. Objavil je več člankov o naših besede, ki mu je bila podarjena še ena
poslanstvu tržaških Slovencev. osrednjih kulturnih in literarnih dogod- redkih milosti: biti pripovednik in hkra-
Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 kih ter v italijanščino prevedel Kocbeko- ti ‚hraniteljski pisec‘. Ni bil samo ume-
v Šempolaju nad Tržaškim zalivom. Po vo Tovarišijo. Cenjeno je tudi njegovo tnik, ki v bralcu prebuja čustva, ampak v
klasični gimnaziji in malem semenišču, prevajalsko delo iz italijanske književ- njem prebuja in odkriva tudi nov miselni
ki ju je obiskoval v Gorici, je študiral kla- nosti in politične esejistike. Za katoliški svet.«
sične jezike na Univerzi v Ljubljani. V tednik Družina je dvajset let vsak teden Gabrijela Pirš
Rimu pa je doktoriral z disertacijo o pre- pisal kolumno Credo. Iz zadnjega objav- Foto: Ljubo Vukelič

30