Page 32 - Laski_Bilten_st69_NR

ALBUM LAŠKEGA / PORTRET

ALBUM LAŠKEGA ko leto se je udeleževal srečanj pritrko-
valcev v različnih slovenskih krajih in
Pritrkovalec Jože Hrastnik prejel številna priznanja. Pritrkaval je v
zvonikih številnih cerkva po Sloveniji
Ker ima zvonjenje in pritrkavanje v in svoje znanje prenašal na mlade. Ker
Laškem dolgo tradicijo, so v knjižnici ima izkušnjo pritrkavanja na zvonove iz
ob martinovem gostili dr. Mojco Kova- različnih materialov, meni, da zvonovi iz
čič, etnomuzikologinjo z Glasbenonaro- brona ustvarjajo poln zvok, ki ga na že-
dopisnega inštituta ZRC SAZU, vodilno Jože se rad spominja dogodka poleti leta leznih ni mogoče doseči.
strokovnjakinjo za navedeni področji. 1936, ko so fantje vso noč vadili pritrka- Pri starosti 96 let se ne more več po-
Zvonovi so imeli posebno vlogo tudi dati v zvonik. Zato pa z veseljem »trjan-
v življenju mojega očeta Jožeta Hrastni- vanje, tik pred svitom pa so s kembljev či« kar doma na svoje tri majhne bro-
sneli klobuke. »Zvonili so dan« in prvič
ka, mnogim bolj znanega kot Kusovega zares pritrkavali. Čudovit zven brona- naste zvonove, ki so bili zanj najlepše
Pepija. Ob njihovem zvenu je odraščal, stih zvonov se je razlegal na vse strani darilo od sorodnikov za 80. rojstni dan.
saj je bil njegov oče cerkveni ključar pri do Laškega in Rimskih Toplic. Z njimi je pritrkaval na številnih priredi-
sv. Krištofu nad Laškim. Jože in njegova Jože Hrastnik je vedno pritrkaval sam tvah v Laškem, sedaj pa mu lepšajo dne-
brata so se sprva učili veščine pritrkava- na vse zvonove v zvoniku s pomočjo ve in ohranjajo spomine.
nja na železnih palicah, ki so jih doma posebne naveze. Kemblje si je z vrvmi Fotografija prikazuje Jožeta Hrastni-
obesili na žice. Nato pa so vadili na bro- in verigami privezal na roke in noge. Z ka med pritrkavanjem v laškem zvoniku
nastih zvonovih cerkvice sv. Krištofa. enim zvonom si je dajal takt, z drugimi ob »farnem« prazniku – martinovem.
Kemblje so pokrili s starimi klobuki, da pa je ustvarjal melodijo. Prispevala Zdenka Lenko
se udarjanje ni slišalo v dolino. Nekaj V osemdesetih letih se je vključil v Foto: Boris Vrabec
melodij so prevzeli od starega pritrko- Pritrkovalski krožek slovenskih bo- Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
valca pri sv. Mihaelu in jih dopolnjevali. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
goslovcev s sedežem v Ljubljani. Vsa-

TEMPUS FUGIT* dodaja. Mirko ne le restavrira mehanske
ure, ampak tudi nudi pomoč pri odpravi
raznih manjših napak, zato bo vesel klica,
Ko sva s fotografom vstopila v kmeč-
ko sobo družine Štuhec, naju je pozdra- da se bodo tudi kazalci na vaši uri ponov-
no zavrteli.
vilo tiktakanje stenskih ur. Le nekaj mi- Veliko urarskega znanja je pridobil pri
nut po začetku našega pogovora se je laškem urarskem mojstru Francu Zupan-
oglasil zvonec na prvi mehanski stenski cu, večkrat pa ga je pot zanesla na Mari-
uri, v nadaljevanju večera še na drugi, ja Gradec h gospodu Kumpergerju, kjer
pa tretji in četrti. Mehanskih stenskih je prebil marsikatero učno uro in vsrka-
ur danes skoraj ne vidimo več v domo- val znanje – kako uro razstaviti, jo očisti-
vih, tudi ročne mehanske ure krasijo ti, najti vzrok okvare, zamenjati okvarjen
manj zapestij kot v preteklosti, v žepih del … Najti ustrezen rezervni del je eden
se ne skrivajo žepne (mehanske) ure. A izmed izzivov, s katerim se pogosto sre-
Mirko Štuhec, ki že skoraj 20 let spoz- čuje. Določene dele sicer najde v doma-
nava skrivnosti urarskega dela, ima več čem kabinetu, a zaradi različnih znamk
kot 1000 takšnih primerkov. ur, saj ima vsaka svoje specifike in mere,
Preden se je Mirko aktivno začel je treba marsikateri manjkajoči del poi-
ukvarjati z urarstvom je svoj čas name- skati drugje. Zato tudi pri njegovem delu
njal drugim dejavnostim in obveznostim. niso izključeni telefonski pogovori z dru-
Mladost je preživel v Celju, kjer sta z bra- gimi zbiralci mehanskih ur v Sloveni-
tom trenirala atletiko, judo in dvig ute- ji, še največ rezervnih delov pa dobi pri
ži. Pravi, da je še danes športna aktivnost pa se je lotil tudi popravil vseh vrst me- upokojenih urarjih, s katerimi ima po-
pomemben del njegovega vsakdana. Za- hanskih ur. »Se mi je že zgodilo, da sem goste stike. Velikokrat sodeluje z lokal-
poslitev v Merxu je po službovanju v uro razstavil in mi je ni uspelo sestaviti nimi mizarji, ki mu na pomoč priskočijo
vojski zamenjal za delo policista, kar ga nazaj. Ampak počasi sem se naučil,« raz- pri ohranjanju lesenih ohišij stenskih ur.
je leta 1974 pripeljalo v Laško. V mestecu laga Mirko. Preko znancev ter raznih po- Slednje običajno dobi brez zgornje krone
ob Savinji si je ustvaril družino, se ustalil nudb v oglasih in na spletu je v dveh de- in tudi ta del ure mu pomagajo narediti
in vse do administrativne upokojitve leta setletjih nabral ali odkupil več kot 1000 oziroma restavrirati mizarski mojstri.
1998 ostal na laški policijski postaji. primerkov ročnih, žepnih in stenskih ur. Na steni kmečke sobe, kjer je stekel
Po upokojitvi se je poglobil v urarsko Pravi, da predvsem, ko ljudje praznijo prvi del pogovora in fotografiranja, visi
delo. Že od nekdaj je v njem tlela želja stanovanja, najdejo ure, ki so dlje časa le okoli 20 stenskih ur različnih oblik in ve-
po razstavljanju in popravljanju različ- ležale nekje v prostoru, in jih želijo pro- likosti iz različnih obdobij. Zaradi črne
nih naprav, a začetki urarskega dela so dati. »Včasih dajo previsoko ceno, včasih barve ohišja in velikosti, njeno ohišje je
bili sprva bolj zbirateljske narave, kasneje odkrito povedo, da je ura pokvarjena,« namreč manjše od ostalih, velikost šte-

32