Page 45 - Laski_Bilten_st69_NR

SOCIALA

Menim, da je komunikacija neustrezna takrat, ko se sogovor- Zaradi zgoraj zapisanega in še nekaterih bistvenih stvari je
nika ne slišita oz. ne poslušata, ne razumeta (in ne poskušata mediacija zelo drugačna od sodnega postopka. Pri sodnem
razumeti) in v pogovoru nista spoštljiva. V družinski mediaci- odločanju odločitev sprejme sodnik. V mediaciji pa sta obli-
ji pa za takšno komunikacijo ni prostora. Zato mi je všeč opis, kovalca odločitve posameznika sama. Postopek je ravno zara-
ki mediacijo opiše kot »novo kulturo odnosov«. di tega bolj kratkotrajen in cenejši. Poleg tega je postopek ne-
Družinski zakonik v 13. členu opredeli mediacijo z beseda- formalen, zaupen in prostovoljen. V vsem tem se razlikuje od
mi, da »… gre za postopek v katerem udeleženke ali udeleženci sodnega postoka, ki je večkrat dolgotrajen in dražji (potreben
prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb – me- je tudi odvetnik, kateri v mediacijskem postopku ni nujen).
diatork ali mediatorjev, skušajo doseči mirno rešitev spora, ki Prav tako gre za formalni postopek, ki je javen in pisen. Re-
izvira iz medsebojnih družinskih razmerij.« zultat sodnega postopka je namreč sodba, ki jo zapiše sodnik.
Družinski zakonik prav tako določa, da se lahko mediacija Pri mediaciji pa je rezultat mediacijski sporazum, ki ni prav-
izvaja pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po kon- no formalno zavezujoč (lahko pa tudi postane), je pa zavezu-
cu sodnega postopka. Prioritetno pa se izvaja pred začetkom joč na podlagi dogovora sogovornikov in njunem medseboj-
sodnega postopka z namenom oblikovanja predloga za spora- nem spoštovanju in odgovornosti. Predmet sodnega postopka
zumno razvezo zakonske zveze ali predloga za sklenitev sodne je tožbeni zahtevek (poudarek je predvsem na problemu, ki ga
poravnave o varstvu in vzgoji otrok, o njihovem preživljanju izpostavi tožnik), v katerem se zagovarja svoje pravice in sta-
in o njihovih stikih s starši ali z drugimi osebami. Prav tako pa lišča, pri čemer pa niso izraženi interesi posameznikov in nji-
je predvidena tudi v postopkih o vprašanjih izvajanja staršev- hove želje. Tako se (pre)večkrat sodni postopek spremeni v boj
ske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. med bivšima partnerjema, kjer se izgubi bistvo, saj se na kon-
Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji cu samo še borita – onadva in njuni odvetniki. Mediacija pa je
v okviru programov, ki jih sprejmejo in uveljavijo sodišča v postopek, usmerjen v iskanje skupne rešitve, ki je najboljša za
skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih spo- vse soudeležene. Tako se izpostavlja skupni interes, s poseb-
rov. Mediacijo pred začetkom in po koncu sodnega postop- nim poudarkom na potrebah otrok.
ka pa izvajajo mediatorji, ki so uvrščeni na seznam mediator- Znotraj procesa mediacije se odpre varen prostor za pogo-
jev pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake vor o stiskah in težavah, ki sta si jih partnerja v partnerskem
možnosti. odnosu težko izrazila. Večkrat si v procesu očitajo: »Zakaj to
Družinska mediacija poteka na način, da eden izmed part-
nerjev poda pobudo, da bi se vanjo vključila. Drugi se mora s vlečeš na plano?!«, »Ne bom tukaj prala umazanega perila …«,
tem strinjati in ob prostovoljnem soglasju obeh se lahko pos- ampak ravno te pogosto potlačene zamere so ovire, ki stojijo
na poti spoštljive komunikacije in skupnih rešitev. S pogovo-
topek prične. Prostovoljstvo je bistveno zato, ker lahko samo
brez prisile bivša partnerja resnično sodelujeta v mediacij- rom o tem pa je mogoče narediti zaključke, ki so pomembni
skem procesu. Poleg prostovoljstva so temeljna načela media- za nadaljnji odnos in pogled v prihodnost. Osredotočenost na
cije še zaupnost, nepristranskost mediatorja, enakopravnost, prihodnost je ena izmed pomembnih značilnosti mediacije,
spoštovanje, poštenost, nevtralnost, odgovornost in samo-od- prav tako pa tudi opolnomočenje obeh partnerjev. Mediacija
govornost. s svojimi temeljnimi načeli in značilnostmi ustvarja pomem-
Mediacijo vodi ustrezno usposobljen mediator ali media- ben prostor, kjer lahko starša spoštljivo načrtujeta prihodnost
torka, večkrat pa mediacijo vodijo mediatorji tudi v paru. Pred njunih otrok, ki bo v njihovo največjo korist. Ob tem pa pri-
začetkom se zapiše mediacijski dogovor, kjer sodelujoči dogo- dobita tudi izkušnjo, da se zmoreta, kljub težki situaciji, dogo-
vorijo vse potrebno. Vloga mediatorja je nepristranska, njegov voriti o pomembnih stvareh.
namen je, da usmerja pogovor, ga ohranja spoštljivega in omo- Pomembno se mi zdi, da še izpostavim, da družinska me-
goča obema partnerjema, da sta slišana v enakem obsegu. Nje- diacija ni terapija (se razlikujeta v veliko pomembnih stvareh),
gova pomoč je namenjena usmerjanju v skupno rešitev, katero toda lahko deluje terapevtsko, zaradi česar rezultat mediacije
izpostavita sama partnerja, pri čemer ju spodbuja, da se po- ni vedno ločitev. Včasih se partnerja odločita, da odnos ohra-
govarjata ona dva. Mediacija je namreč prostor za slišanje. To nita, toda v takšnem primeru največkrat tudi poiščeta pomoč.
pa je mogoče samo preko medsebojnega pogovora, kjer bivša Pomoč, s katero se (na)učita spoštljive, iskrene in pozorne ko-
partnerja drug drugemu predstavita svojo resnico. S tem sto- munikacije.
pita v aktivno vlogo raziskovanja sveta drug drugega (na kar Prihajajoči prazniki so lahko idealna priložnost, da pričnete
sta v partnerskem odnosu ali zakonski zvezi zagotovo pozabi- tudi vi »trenirati« spoštljivo in iskreno komunikacijo, iz kate-
la) in spoznavanja skupnih rešitev za novo nastalo družinsko re bodo vaši odnosi postajali še lepši. Želim vam, da bo leto
situacijo. Lahko bi tudi rekli, da je mediator tretji par oči, da 2019 sr(e)čno!
vidi tisto, kar je prvima dvema zaradi močnih čustev (ljubezni,
jeze, žalosti …) v tistem trenutku zakrito. Mediatorjeva naloga Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del.,
je, da raziskuje zgodbo obeh posameznikov in postavlja vpra- samostojna svetovalka Centra za socialno delo Celje –
šanja, ki so usmerjena k rešitvi. enota Laško

45