Page 47 - Laski_Bilten_st72_NR
P. 47

PORTRET

       Portret Jelke Kapun                                                              z nasmehom.  »Ker sem hodila v službo
                                                                                        nekoliko prej, sem imela navado, da sem
       »ČE BI SE TISOČKRAT RODILA, BI TISOČKRAT                                         zjutraj, preden sem šla v oddelek, spila ju-
                                                                                        tranjo kavo.« Po prvi dozi energije so jo
       BILA VZGOJITELJICA«                                                              v oddelku najbolj razveseljevale otroške
                                                                                        oči in priložnosti, da je lahko program iz-
         Jelka Kapun je od leta 1976, ko je nastopil njen prvi delovni dan v Vrtcu Laško, do   peljala tako kot ga je načrtovala, kar ji je
       leta 2016, ko se je upokojila, delo vzgojiteljice opravljala z vsem srcem. Pravi, da so   predstavljajo vsakodnevni izziv.
       jo otroci v tem času naučili človečnosti, iskrenosti, spoštovanja. Z njimi je jokala, se   Čeprav je delo z otroki svojevrsten
       smejala, znala je tudi črno pogledati in povzdigniti glas. Meni, da je zmotno prepri-  preizkus, pa Jelka med izzive poklica
       čanje, da morajo okrog otrok biti samo nasmejani in zadovoljni vzgojitelji ter da je   vzgojitelja vključuje tudi njihove starše.
       otrokom treba pokazati čustva in se z njimi o tem tudi pogovarjati. Opisuje se kot   »Zgodaj sem začutila, da če hočem dobro
       upornico po duši, ki ne mara šablon. »Otroke sem poskušala razumeti. Seveda moraš   funkcionirati in če se hočejo otroci dobro
       določiti okvirje in pravila, ampak znotraj teh pravil moraš postaviti neke poti, ki ot-  počutiti, moram funkcionirati tudi s star-
       roka pripeljejo do cilja. Če daš rešitev na pladnju, kar je danes tako modno, je nično.«   ši – s pravo mero spoštovanja, z upošteva-
       Biti vzgojiteljica je bil za Jelko način življenja in skozi poučevanje plesa še danes os-  njem njihove družinske vzgoje, njihovega
       taja močno povezana z najmlajšo populacijo.                                      otroka in njih samih ter potem oblikovati
                                                                                        popoldneve tako, da so se starši in otroci
                                                                                        družili ter jim to omogočati.« Povezova-
                                               1.  razreda  prvič  prestopila  pri  rosnih  5   nju staršev in vrtca so v zadnjih 26 letih
                                               letih in skoraj en mesec je trajalo, da so   v Rimskih Toplicah posvetili veliko časa,
                                               starši dokazali njeno pravo starost. »Lah-  kar se je izkazalo za dobro naložbo.
                                               ko sem šla domov in imela še eno leto       Vendar delo v vrtcu ni povezano le
                                               brezskrbnega otroštva,« smeje pripove-   z  otroki  in  njihovimi  starši,  temveč  je
                                               duje. Čeprav je spomin na dogajanje bolj   nadvse pomemben tudi odnos z ostalimi
                                               medel, pa se spominja, da ji je izkušnja   vzgojitelji. »Življenje s sodelavkami v Rim-
                                               spodbudila željo po dudi. »Zdelo se mi je   skih Toplicah je nekaj najlepšega, kar se mi
                                               fino, da bi imela dudo v žepu, da bi se po-  je zgodilo na poklicni poti. Verjetno tudi
                                               čutila bolj varno.«                      sama kot vzgojiteljica ne bi nikoli toliko
                                                                                        dosegla, če one ne bi bile pripravljene delati
                                               Poklic z življenjsko energijo            v smeri dobrega vrtca in odnosov. Mislim,

                                                  Poklic vzgojitelja je po Jelkinem mnenju   da smo 26 let delale dobro in pisale dobro
                                               poklic, povezan s prihodnostjo.  »Morda   zgodbo in to je tisto, česar ti nihče ne more
                                               se bo slišalo nenavadno, ampak v varstvu   vzeti. Višjo in visoko šolo sem doštudirala
                                               imaš otroke, ki so največje bogastvo drža-  ob delu in če ne bi imela dobrih sodelavk
                                                                                        in podpore, da so tudi kdaj delale namesto
                                               ve. Kot človek, posameznik, vzgajaš najbolj   mene, da sem lahko imela študijski dopust,
         Po osnovni šoli se je vpisala na 1. dr-  občutljivo populacijo, hkrati pa vidiš, kako   tega nikoli ne bi mogla doseči.«
       žavno gimnazijo v Mariboru, ki sta jo obi-  se ta populacija razvija, in se zavedaš, kaj   Vrvež vrtca tudi vzgojitelje marsikdaj
       skovala tudi njena sestra in brat. Čeprav   ji kot človek lahko daš – ne samo v smislu   vrže s tira. Jelka pojasnjuje, da kadar je
       je 1. letnik uspešno zaključila, je vedela,   igrač in pripomočkov. Na začetku šolskega   meja tolerance v oddelku presegla vreli-
       da ji gimnazija ne prinaša tistega, kar jo   leta sprejmeš otroke, greš z njimi skozi pro-  šče, je običajno odšla iz igralnice in pre-
       veseli – delo vzgojiteljice. »Že zelo zgo-  ces in konec leta vidiš rezultat svojega dela.   dihala notranji nemir. Tudi po prihodu
       daj sem se zavedala, da imam neizmerno   Vsekakor te napaja z življenjsko energijo,   domov si je najprej eno uro vzela čas zase
       rada ljudi, ki so mi že v ranem otroštvu   ki je vedno znova nova, daje ti nove pogle-  in v tišini, z zaprtimi očmi razmišljala o
       predstavljali izziv. Želja biti z ljudmi, se z   de in izkušnje.« Zato meni, da vzgojitelj   preteklem dnevu. O načrtih za prihod-
       njimi veseliti in se od njih učiti mi je bilo   ne more biti vsak in da bi vzgojitelji mo-  nji dan je začela premišljevati šele zve-
       kot otroku vedno fascinantno.«          rali biti najboljši ljudje v smislu širine, že-  čer. Vseeno poudarja, da v vzgojiteljskem
         Zato se je vpisala v 2. letnik Srednje   lje po izobraževanju, po poznavanju stro-  poklicu ne moreš pregoreti, ker mlada
       vzgojiteljske šole v Mariboru, za kar pa   ke, z veliko mere empatije, senzibilnosti,   energija, procesi in možnosti dajejo pot-
       je morala, ne glede na uspešno zaklju-  občutljivosti, fleksibilnosti.           rebno motivacijo za delo. Seveda je v tež-
       čen letnik na gimnaziji, opraviti šest di-  Z  izjemo  počitnic  Jelka  ni  nikoli  de-  kih trenutkih kdaj podvomila o nadaljnji
       ferencialnih izpitov, ki so zajemali njeno   lala v oddelku prve starostne skupine in   poti poklica vzgojiteljice, a je hvaležna
       senzibilnost, čustveno inteligenco, ročne   pravi, da se je vedno bolje počutila med   tudi za takšna obdobja in za to, da je na
       spretnosti, komunikacijo, glasbene vešči-  starejšimi otroki. Prav delo z najmlajši-  koncu vedno zmagala odločitev, da osta-
       ne … Po zaključenem 5. letniku je leta   mi varovanci je najtežje v vzgojiteljskem   ne v družbi najmlajših.
       1976 postala vzgojiteljica, še istega leta   poklicu, ocenjuje in dodaja, da zelo spoš-
       pa jo je življenjska pot pripeljala v Laško   tuje kolegice, ki to delo opravljajo. »One   S plesom do novih izzivov
       in do zaposlitve v Vrtcu Laško.         so postavile temelje tudi kasneje za nas, ki
         Vrtca kot otrok ni nikoli obiskovala, je   smo imele starejše otroke – kar se Janezek   Polnih 40 let delovne dobe je Jelka na-
       pa, zanimivo, bila kar dvakrat vpisana v   nauči, to Janezek zna. In če je temelj dobro   polnila  v  Vrtcu  Laško  oz.  njegovih  po-
       1. razred osnovne šole. Zaradi napake na   postavljen, tudi hiša dobro stoji.«   družnicah, med drugim tudi v Jurkloštru,
       rojstnem listu, ki je izkazoval, da je eno   Najbolj se je Jelka vsako jutro razve-  zadnja desetletja pa v Rimskih Toplicah.
       leto starejša, kot je v resnici bila, je prag   selila jutranje kave. »To je dejstvo,« pove   1. septembra 1976 je prvič prestopila

                                                                                                                           47
   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52