Page 27 - Laski_Bilten_st73
P. 27

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

       –  V. zvezek: šaleška dekanija s Svetim Jurijem v Škalah, Sv. Mar-  Orožen je med letoma 1866 in 1883 v časopisu štajerskega zgo-
         tinom pri Šaleku, Sv. Janezom na Vinski Gori, Sv. Iljem pri Ve-  dovinskega društva  Mittheilungen des Historischen Vereine für
         lenju, Sv. Pankracijem pri Ponikvi, Sv. Mihaelom v Šoštanju, Sv.   Steiermark objavil krajše razprave o legi gradu Žaženberg (Ue-
         Petrom v Zavodnjah, Sv. Andražem v Belih Vodah (1884);     ber die Lage des Scloßes Sachsenwart) iz 15. stoletja, o legi sre-
       –  VI. zvezek: Dekanija Kozje (1887);                        dnjeveških utrdb Klausenstein v Zidanem Mostu in Holenstein v
       –  VII. zvezek: Dekanija Rogatec z župnijami Sv. Križ pri Rogaški   Slovenskih Konjicah (Die Vesten Klausenstein und Holenstein), o
         Slatini, Sv. Jernej v Rogatcu, Sv. Marija v Kostrivnici, Sv. Ema,   najdbah dveh rimskih nagrobnikov v Celju in Škalah (Zwei neu
         Sv. Peter, Sv. Florian na Boču, Sv. Rok na Sotli, Sv. Mihael in Sv.   gefundene Römersteine aus Unter – Steiermark) in o legi dveh sre-
         Anton v Stopercah (1889);                                  dnjeveških trdnjav Schaumburg in Frauenburg v Šaleški dolini
       –  VIII. zvezek: Dekanija Nova Cerkev (1893).                (Die Vesten Schaumburg und Frauenburg im Schallthale).
                                                                      Se nadaljuje.
         Obširnega dela Zgodovine lavantinske škofije mu zaradi težav
       z vidom ni uspelo dokončati. V zadnjem zvezku je avtor sam iz-                                      Alenka Hren Medved,
       razil upanje, da bo Zgodovino lavantinske škofije končal kdo od                                  Osrednja knjižnica Celje
       duhovnikov v škofiji. Vendar do tega ni nikoli prišlo.
         Vsi zvezki imajo podobno strukturo. V vsakem od zvezkov je
       avtor najprej obdelal pomembnejše zgodovinske dogodke v žu-
       pnijah, s posebnim poudarkom na turških vpadih, kmečkih upo-
       rih, epidemijah, požarih, naravnih nesrečah in pojavu protestan-
       tizma. Nato se je posvetil nastanku župnij, gradnji in popravilu
       cerkva, cerkvenih imenj in ustanov ter podružničnim cerkvam
       in kapelam.
         V zgodovino župnij je vključil tudi zgodovino tam ležečih
       gospoščin in gradov.
         Kljub temu, da Orožen v svoji Zgodovini lavantinske škofije ni
       v celoti citiral virov svojih podatkov, še danes velja njegova Zgo-
       dovina za zelo verodostojno.
         Zgodovina lavantinske nadškofije je bila namenjena širši stro-                           Časopisni oglas za V. del Zgodovine
       kovni javnosti, zato se jo je Orožen odločil napisati v nemščini.                          lavantinske škofije (ANNO).
       Podobno delo napisano v slovenskem jeziku bi v strokovnih kro-
       gih imelo mnogo manjši odmev, kot ga je imelo sicer. Zgodovina   Zgodovina lavantinske škofije,
       je izhajala pri različnih založnikih, pet od osmih zvezkov pa je   IV. zvezek, Dekanija Laško, 1881.
       Orožen izdal v samozaložbi.




         ALBUM LAŠKEGA                          zapisu se bomo posvetili listini »Častni   novice iz Ljubljane; prosvetitelj, ki ga je
                                                udje narodne laške čitavnice«.          ljudstvo imenovalo tudi ‚oče  naroda‘);
         Častni člani narodne laške                Čitalnice so se na Slovenskem razširi-  dr. Josip Vošnjak (zdravnik iz Sloven-
         Čitalnice                              le v 60. letih 19. st. Poleg rednih članov,   ske Bistrice; politik in narodni dela-
                                                ki so prihajali tako iz domačega kraja in   vec,  poslanec  v dunajskem  državnem
           Laški muzej hrani ustanovne doku-    bližje okolice kot iz bolj oddaljenih kra-  zboru);  dr. Mihael Herman (pravnik
         mente Čitalnice v Laškem trgu, ki je de-  jev, pa so imele tudi častne člane, ki so   in politik v deželnem zboru);  dr. Ka-
         lovala med letoma 1869 in 1871. V tem   bili večinoma pomembni slovenski izo-  rel Lavrič (pravnik in politik iz Gorice;
                                                braženci, zaslužni za narodni preporod.   ustanovitelj več čitalnic na Primorskem
                                                Častno članstvo je potrdil odbor vsake   in  organizator  taborov);  Oroslav Caf
                                                čitalnice, ki so ji bile te oasebnosti v po-  (duhovnik in jezikoslovec s Ptuja; poleg
                                                nos in navdih pri njenem delu.          Kopitarja in Miklošiča najpomembnej-
                                                   Juro Kislinger je v zvezi s častnimi   ši slovenski jezikoslovec 19. st.); Anton
                                                člani laške čitalnice v tipkopisu z nas-  Tomšič (urednik Slovenskega naroda iz
                                                lovom Kratek obris zgodovine trga La-   Maribora; prvi slovenski poklicni ča-
                                                ško iz vidikov sedanjosti in preteklosti
                                                zapisal: »Okolnost odlikovanja s častnim   snikar);  dr. Jakob Razlag (pravnik in
                                                članstvom nudi živo pričo, kako je tak-  politik iz Brežic; prvi slovenski deželni
                                                rat Slovenec čislal in častil svoje zaslužne   glavar Kranjske);  dr. Valentin Zarnik
                                                rodoljube, narodno kulturne delavce in   (pravnik in pisatelj iz Ljubljane; politik
                                                politične voditelje. Brez dvojbe so najti ti   v deželnem zboru); Božidar Raič (du-
                                                častni člani tudi v imenikih drugih tak-  hovnik in jezikoslovec iz Haloz; politik
                                                rat nastalih  podeželskih  društev,  zlasti   v državnem zboru) in Jovan Vesel Ko-
                                                čitalnic.«                              seski (pesnik iz Trsta).
                                                   Kot  je  razvidno  iz  dokumenta,  so   Res imeniten seznam najpomemb-
                                                bili častni člani laške čitalnice sledeči:   nejših slovenskih osebnosti tistega časa,
                                                Josip Juraj Strossmayer (škof iz Dja-   ki nam je lahko še danes v ponos.
                                                kova; prosvetitelj, ki se je zavzemal za             Prispeval Matej Jazbinšek
                                                slovanske narode v Avstro-Ogrski); dr.          Originalno listino hrani Muzej Laško
                                                Janez Bleiweis (urednik prvega sloven-           Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
                                                skega časopisa Kmetijske in rokodelske          Vir: www.kamra.si, Album Slovenije



                                                                                                                           27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32