Page 24 - Laski_Bilten_st73

KNJIŽNICA

150 LET ČITALNICE V LAŠKEM TRGU Janez Orožen in Janez Petek. Svoje prostore je imela čitalnica v
takratni Slančevi hiši (sedanji Aškerčev trg 1).
Laški muzej hrani ustanovne dokumente o Čitalnici in Pra-
Čitalništvo na Slovenskem vila laške čitalnice, iz katerih izvemo, da je bil namen društva
Čitalništvo je v slovenskih deželah v okviru Avstro-Ogrske branje v slovenskem in drugih jezikih, ples, igre in razveselje-
nastopilo v večjem obsegu po obnovitvi ustavnega življenja l. vanje na bésedah, ne pa politično delovanje, nadalje, kakšne so
1860. Izobraženi, zavedni in zelo pogumni Slovenci so si priza- bile pravice članov, da so plačevali pristopnino ... Iz pravil iz-
devali za ustanavljanje čitalnic in bralnih društev ter za njihovo vemo tudi, kakšne so bile pristojnosti predsednika in drugih
delovanje. V najširšem pomenu so bile čitalnice slovenska na- funkcionarjev, kako je delovalo in finančno poslovalo društvo
rodna društva, močno povezana z narodnimi tabori v tem ob- in podobno. V hišnem redu je bilo zapisano, da je čitalnica od-
dobju. Njihov namen je bil predvsem povezovati Slovence – iz- prta za člane ob torkih, četrtkih in sobotah med prvo opoldne
obražence, meščanstvo, duhovščino in podeželsko prebivalstvo, in 10. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa med 8. uro zjutraj
zbujati narodno zavest, pospeševati javno uporabo slovenskega in 10. zvečer, da je dovoljeno zahajanje v čitalnico le odraslim
jezika, razvijati kulturno-družabno življenje v slovenskem jezi- članom, da se v čitalnici govori samo slovensko, kakšna so pra-
ku, prosvetljevati in izobraževati slovenski narod. To so dose- vila glede obnašanja v čitalnici in glede izposojanja.
gali z nudenjem časopisov in knjig, predvsem v slovenščini, z Čitalnica je prenehala delovati po dveh letih, v precejšnji meri
izposojo v čitalnicah, pa tudi za domov, nadalje s predavanji ali tudi zaradi nemških pritiskov. Imamo pa podatek, da je bilo l.
javnim branjem literature o določenih primernih temah ter bé- 1871 vanjo vključenih 119 članov in tudi 11 častnih članov, ug-
sedami – prireditvami z igrami, recitacijami, petjem, koncertni- lednih Slovencev tistega časa, ki jim bomo več pozornosti na-
mi nastopi in tudi plesom. Čitalnice kot takšne so do neke mere menili v Albumu Laškega.
opravljale vlogo ljudskih knjižnic, saj so z nabavo časopisja in
knjig omogočale svojim članom izposojo in branje ter tako uti- Obeležitev obletnice čitalnice
rale slovenski knjigi pot med ljudi. Prva čitalnica te dobe je bila Ob 150-letnici ustanovitve čitalnice v Laškem se spominja-
ustanovljena v Trstu l. 1961, ki sta mu najprej sledila Maribor in mo na eni strani pomembnega narodnega društva v Laškem
Ljubljana. L. 1969 je na slovenskem etničnem ozemlju delovalo trgu, ki je v nadaljnji zgodovini enkrat bolj, drugič manj pod-
že 58 čitalnic, kar polovica izmed teh na Primorskem, skupno z legal ponemčevalnim pritiskom. Po zaslugi čitalništva, nekate-
okoli 4.000 člani.
rih drugih društev, slovenske šole, knjig Mohorjeve družbe, za-
vednih duhovnikov, tržanov in kmetov je Laško tudi v tistih za
Zgodovina narodnega društva Čitalnica v Laškem trgu slovenstvo težkih časih ohranilo vsaj določeno mero narodne
(1869–1871) in jezikovne samozavesti. Čitalnica pa je s svojim delovanjem
(O čitalništvu v Laškem lahko precej izvemo iz članka Metke pomembna tudi kot predhodnica za kasnejši razvoj knjižni-
Kovačič Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini čarstva na našem območju. Tej obletnici bo l. 2023 sledilo še
splošnih knjižnic laške občine, objavljenem v Laškem zborniku praznovanje 130-letnice ustanovitve Bralnega društva za Laški
2007. Večino podatkov povzemam iz tega vira. Zapis na tem mes- trg in okolico, ki je omogočilo pravo redno knjižničarsko de-
tu bo kratek in se bo dotaknil le nekaterih najpomembnejših dej- lovanje, namenjeno širšemu krogu Laščanov. L. 2024 pa bomo
stev v zvezi s čitalnico; nekaj informacij bo podanih tudi v rubriki zaznamovali 100 let od ustanovitve prve prave naše predho-
Album Laškega.) dnice – javne knjižnice v laški šoli in 50 let neprekinjenega de-
Za nastanek čitalnice v Laškem so pomembni trije datu- lovanja Knjižnice Laško kot splošne knjižnice. Resnično verja-
mi. 7. 3. 1869 so bila v Gradcu potrjena Pravila laške čitalnice. memo, da bomo v tem času dočakali tudi primernejše in večje
Prvo bésedo laške čitalnice so izvedli v nedeljo, 19. 9. 1869. O prostore osrednje knjižnice v Laškem, za katere si že dolgo pri-
tej prireditvi je večkrat pisal časopis Slovenski narod. Med dru- zadevamo in so nujni za naš nadaljnji razvoj.
gim lahko preberemo, da se je bésede udeležilo več kot 400 lju- Obletnico čitalnice bomo obeležili v jesenskem času, in si-
di, tako domačinov kot številnih uglednih gostov. Med govor- cer z nekaterimi prireditvami, razstavo v knjižnici, pisnimi pri-
niki sta izpostavljena zdravnik Urban Žnideršič iz Laškega in spevki in še čim. Idejo čitalništva lahko razumemo kot prizade-
duhovnik Dragotin Ripšl s Šmiklavža. V časopisu pa je bilo za- vanje za prebujanje slovenske samozavesti, uporabo slovenskega
pisano še: »Mi smo doživeli 19. septembra v našem trgu imeni- jezika, širjenje kulture, druženje, vključevanje vseh Laščanov ter
ten dan: narodna čitalnica se je otvorila. Bil je slovesen dan, dan, vzpostavljanje stikov s pomembnimi Slovenci. Že naši predniki
poln veselja na vsako stran, prava narodna svečanost. Tolikšna so se pred 150 leti zavedali pomena tega, da se skupnost izobra-
množica odličnih gostov je počastila mlado čitalnico, kakor se ne žuje, osvešča in kulturno udejstvuje. To dejavnost danes v veliki
bi bili nikdar nadjati upali.« meri opravljajo splošne knjižnice. Za omogočanje materialnih
Kot najpomembnejši datum, dan ustanovitve laške čitalnice, pogojev zanjo pa so odgovorne lokalne skupnosti in če so jo
štejemo 26. september 1869, ko je bil izvoljen prvi odbor čital- zmogle v tistih težkih časih, zgolj na lastno iniciativo, smemo to
nice in s tem na laških trških tleh ustanovljeno prvo narodno pričakovati tudi v času lastne slovenske države.
društvo »Čitalnica«. Za predsednika so izvolili Urbana Žnider- Lepo vabljeni na prvo prireditev ob obeležitvi obletnice či-
šiča, za podpredsednika Dragotina Ripšla, za tajnika in blagaj- talnice 26. septembra, katere osrednji gost bo ddr. Igor Grdi-
nika trgovca Andreja Elsbacherja ter za knjižničarja priznane- na. O tem in drugem dogajanju v zvezi z obletnico čitalnice pa
ga nadučitelja Antona Flisa. Odborniki so bili Franc Orožen, vas bomo podrobneje še obvestili.
Jernej Kačič in Martin Lapornik, namestniki pa Janez Drobnič, Matej Jazbinšek

24