Page 26 - Laski_Bilten_st78-2020_NR

KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

ZGODBE IZ

DOMOZNANSKE

KAMRE

Čitalnica v Laškem trgu 1869–1871

V letošnjem letu bomo v nadaljevanjih predstavili zgodbo iz
Kamre o Čitalnici v Laškem trgu. Lani smo namreč v kraju in
še posebej v knjižnici obeležili 150 let laške čitalnice. Ob tem je
nastala razstava, zbrana je bila literatura o čitalnici in čitalniški
dokumenti, napisanih je bilo več krajših prispevkov, objavlje-
nih v Laškem biltenu, ter izvedenih nekaj prireditev, posveče-
nih obletnici, vključno z odkritjem spominske plošče na hiši na
naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala
prva laška čitalnica.
Zbrano in urejeno gradivo je bilo vir za oblikovanje vsebin na
portalu Kamra, ki kot takšne zaokrožujejo naše védenje o prvi
predhodnici javnega knjižničarstva v našem kraju. V predsta-
vljeni zgodbi na Kamri je laška čitalnica najprej postavljena v
širši okvir čitalništva na Slovenskem, ki se je razmahnilo v 60.
letih 19. st. V teh letih so v Laškem trgu že potekale posamične
čitalniške prireditve in tudi sicer je bilo čitalniško-taborsko gi- »Volitev pravega odbora narodne čitalnice laške, dan 26. september 1869«
banje do neke mere prisotno v našem kraju. naslednjih predhodnic današnjih knjižnic v Laškem do druge
Za našo zgodovino najpomembnejši datum pa je dan ustano- svetovne vojne, začenši z Bralnim društvom iz l. 1893.
vitve laške čitalnice, 26. september 1869, ko je bil izvoljen prvi Prva laška čitalnica je s svojim delovanjem pomembna za
odbor čitalnice in s tem na laških trških tleh ustanovljeno prvo našo lokalno zgodovino. Kot predhodnica tudi sedanje knji-
narodno društvo «Čitalnica”. Za predsednika so izvolili zdrav- žnične dejavnosti si je že takrat prizadevala, da bi se lokalna
nika Urbana Žnideršiča, za podpredsednika duhovnika Dra- skupnost izobraževala, osveščala in kulturno udejstvovala. Njen
gotina Ripšla, za tajnika in blagajnika trgovca Andreja Elsba- osnovni namen pa je bil spodbujanje branja v slovenskem je-
cherja ter za knjižničarja priznanega nadučitelja Antona Flisa. ziku, spodbujanje uporabe slovenščine na sploh in utrjevanje
Nastanku laške čitalnice in njenemu začetnemu delovanju na- narodne zavesti. V določenem smislu so vse to temeljne naloge
menjamo posebno pozornost. Ob tem predstavljamo tudi origi- splošnega knjižničarstva še danes. Zato je prav, da se z zgodovi-
nalne dokumente Čitalnice, ki jih hrani Muzej Laško. Sledi pog- no čitalnice seznanjamo in v različnih obdobjih oživljamo njen
lavje o delovanju čitalnice, ki se je žal prenehalo po dveh letih, v velik pomen.
precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. V posebnem po- Lepo vabljeni k branju tudi v naslednjih številkah biltena in
glavju se ukvarjamo z imenitnimi častnimi člani laške čitalnice, na portalu Kamra.
večinoma pomembnimi slovenskimi izobraženci tistega časa, Prispeval: Matej Jazbinšek
zaslužnimi za narodni preporod. Seveda nekaj pozornosti na- Originalni dokument hrani Muzej Laško
menimo tudi dogodkom, ki so bili lani izvedeni ob 150-letnici Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
čitalnice. V zadnjem poglavju na kratko povzamemo zgodovino Vir: www.kamra.si

ALBUM LAŠKEGA od koder je prišel v Sv. Miklavž nad La-
škim. Tu je deloval v letih 1854–1859.
200-letnica rojstva Dragotina Potem je bil vojaški duhovnik, župnik
Ripšla, duhovnika, narodnega v Loki pri Zidanem Mostu in v Vidmu
ob Savi.
prosvetitelja in kronista
Že kot študent je aktivno deloval
Dragotin Ferdinand Ripšl se je ro- v narodno prebujevalnem smislu. L.
dil 1. 9. 1820 pod Rifnikom v Šentjur- 1850 zasledimo njegove prispevke v
ju. Oče je bil učitelj. Gimnazijo je obi- Drobtinicah, zborniku poljudnih član-
skoval v Celju. Filozofijo je študiral v kov za mladino in starejše bralce, ki
Gradcu, teologijo pa v Celovcu, kjer je ga je zasnoval Anton Martin Slomšek.
bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan L. 1859 je s pomočjo rojakov Gustava
je služboval na Vranskem, v Slovenskih in Benjamina Ipavca na Dunaju izdal
Konjicah, pri Sv. Križu v Rogaški Slati- zbirko pesmi Pesmarica za kratek čas.
ni, v Rojeh v Labotski dolini, v Št. An- Pesmi sta uglasbila brata Ipavec, ra-
dražu v Labotski dolini in v Brežicah, zen dveh, za katere je napev prispeval

26