Page 27 - Laski_Bilten_st78-2020_NR

ALBUM LAŠKEGA / IN MEMORIAM

Ripšl. Nekatere med njimi so ponaro- V tej kroniki je opisoval pomembne
dele, npr. Majolka, Ko b‘ sodov ne blo, dogodke iz tistih časov, npr. gradnjo
Kdaj moramo piti. železniške proge v dolini, delovanje
Ripšl je bil tudi med ustanovitelji in propad rudnika svinca na Gračnici,
slovenskega pisateljskega društva in udor velike skale nad Škofcami itd. Po-
Glasbene matice v Ljubljani. Sodelo- sebno skrbno je zapisoval šege in na-
vade tukajšnjih ljudi. Z velikim obču-
val je na taboru v Sevnici in bil v letih dovanjem in zavzetostjo je v kroniki
1869–1870 podpredsednik čitalnice v opisal tudi vsak delček tega hribovske-
Laškem. O njej je poročal v Jurčičevem ga sveta, ki mu je bil očitno zelo pri
Slovenskem narodu. srcu. Kronika je napisana v gotici in
Pomembna so tudi njegova prizade- nemščini ter v zelo bogatem jeziku.
vanja za gospodarski napredek kmeta. Prvi prevod, ki ga je opravil rojak
Veliko možnosti za to je videl v sadjar- Miha Jelenc, ni dostopen širšemu kro-
stvu. Na tem področju je bil pravi stro- gu ljudi. Leta 2015 pa je izšla kronika
kovnjak in avtor knjižice Kratki nauki v prevodu in z dopolnili akademika
za sadjerejo. dddr. Jožeta Mačka.
Tudi v naših krajih, v Šmiklavžu, Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani
Ripšl ni počival. Ustanovil je nedeljsko Fotografija Dragotina Ferdinanda
šolo, učil kmete sadjariti, predvsem pa Ripšla je last Župnije Brežice.
je pomembno njegovo pisanje farne Faksimile originala Spominske knjige kuracije Sv. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
kronike. Miklavž nad Laškim Vir: www.kamra.si, Album Slovenije

IN MEMORIAM še orgle na Slovenskem, je leta 1936 dobila tri nove bronaste
zvonove, na katerih so se učili pritrkavanja vsi trije Kusovi fan-

Jože Hrastnik (1922–2020) tje. Pepi je takrat imel komaj štirinajst let. Vedno je pritrkaval
sam na vse zvonove v zvoniku s pomočjo posebne naveze. Z
V 99. letu starosti se je sredi aprila tiho poslovil Jože Hra- enim zvonom si je dajal takt, z drugimi pa ustvarjal melodijo.
stnik, po domače Kusov Pepi iz Strmce. Starejši Laščani se ga V osemdesetih letih se je vključil v Pritrkovalski krožek sloven-
bodo vedno spominjali kot dobrosrčnega in veselega muzikan- skih bogoslovcev s sedežem v Ljubljani, v okviru katerega so
ta, ki je rad raztegnil meh harmonike in preigral nešteto ohceti. organizirali številna srečanja pritrkovalcev po vsej Sloveniji. Iz-
Dve leti je vsako soboto igral tudi v salonu Zdravilišča Laško in menjavali so izkušnje, pa tudi melodije in na tak način ohranjali
tako skrbel za dobro počutje njihovih gostov. dediščino pritrkovanja, ki počasi izginja, saj se v naših cerkvah
Sicer pa je bil Pepi Laščanom poznan kot mesar. V prostem vse bolj posodabljajo in zvonjenje elektrificirajo. Čeprav se je
času, zlasti pozimi, je bil nepogrešljiv na številnih kolinah. Ko običajno pritrkovalo na zvonove le ob večjih cerkvenih prazni-
so opravili vse potrebno, je v roke vzel harmoniko in za likof za- kih, pa so se v Laškem zvonovi oglasili tudi ob vseh večjih pri-
igral in zraven tudi zapel. reditvah, kot sta Pivo in cvetje ter Martinovo. Kusov Pepi, ki je
Vse življenje ga je spremljala pesem zvonov. Tistih, ki še da- svoje znanje uspešno prenašal tudi na mlade, je bil na njih ne-
nes krasijo cerkvene zvonike, v katere se je nekoč vzpenjal tudi pogrešljiv. Zato mu je Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar«
sam. Zato so mu tudi ob slovesu zapeli zvonovi iz Šmihelske in leta 2013 za njegovo dolgoletno sodelovanje na lokalnih prire-
njemu ljube cerkvice sv. Krištofa. ditvah in uspešno predstavljanje kulturne dediščine laške obči-
Ob pesmi zvonov je odraščal, saj je bil njegov oče dolga leta ne podelil priznanje Zlati možnar.
cerkveni ključar. Cerkev sv. Krištofa, v kateri so tudi najstarej- Za 80. rojstni dan so mu sorodniki in prijatelji pripravili prav
posebno presenečenje. Podarili so mu tri bronaste zvonove na
lesenem stojalu. Ko se ni mogel več podati v cerkvene zvonike,
je z njimi pritrkaval na raznih prireditvah. V visoki starosti pa
je nanje trjančil kar doma in si z njimi lepšal dneve ter ohranjal
spomine.
Odlikovala pa ga je še ena ročna spretnost, ki se ji je posvečal
predvsem v tretjem življenjskem obdobju. Iz lipovega lesa, ki je
ravno prav mehak za oblikovanje, je rezljal in izdeloval golobe
ter jih ponosno podarjal znancem in prijateljem. Ob tem je še
vedno rad igral tudi na sintisajzer in z njim razveseljeval sopro-
go Tiniko in svoje domače.
Lansko slovo njegove zveste življenjske sopotnice, s katero
sta preživela 66 skupnih let, je Pepija zelo prizadelo in njegovo
zdravje je vse bolj pešalo. Bolečine ni zmogla ublažiti niti ljube-
zen in skrb njegovih domačih. Od njega so se njegovi najbližji
poslovili tako, kot bi si želel sam. S pesmijo zvonov.

Pritrkavanje na prireditvi Pivo in cvetje, 2007 Mojca Marot

27