Page 25 - LaskiBilten_st79_NR

ALBUM LAŠKEGA / KULTURA

v spomin na prikazovanje Matere Bož- Stepišnik je cerkev blagoslovil 10. okto-
je pastirici Bernardki v Lurdu v Franciji bra 1886.
leta 1858. Lurška cerkev je kmalu postala pri-
Podružnična cerkev nad Ogečami v ljubljena božja pot ljudi ob Savinji in
Rimskih Toplicah, znana kot Lurd nad okoliških krajev. Od vsega začetka so
Rimskimi Toplicami, je bila zgrajena v vanjo radi prihajali tudi ljudje iz zdravi-
neoromanskem slogu v letih 1885–86. lišča v Toplicah, bila pa je tudi priljub-
V tistem času je bil župnik v Šmarjeti ljeno svetišče za poroke.
Edvard Janžek, sicer goreč častilec Lur- V knjigi Milana Škrabca Romarski
ške Matere Božje. Na njegovo pobudo pozdrav: Slovenski božjepotni kraji na
so farani na vrhu Korešnika nad Oge- starih razglednicah je objavljena razgle-
čami po načrtih stavbenika Valentina dnica Lurda, ki je bila poslana l. 1903.
Scagnettija zgradili cerkev Lurške Ma- V domoznanski zbirki Knjižnice La-
tere Božje. Župnik Janžek se je l. 1886 ško imamo razglednico Sv. Marjete pri
Detajl omenjene razglednice – Lurd
Vir: Franci Petrič: Slovenske božje poti udeležil velikega avstrijskega romanja v Rimskih Toplicah iz l. 1901 (poslana
Razglednica je last Knjižnice Laško Lurd in tam naprosil nekaj dragocenih 1902), na kateri je posebej izpostavljena
spominkov za novo cerkev (npr. kamen tudi cerkev v Lurdu. Razglednica je bila
Podružnična cerkev Lurške Matere iz votline). Cerkev je l. 1899 poslikal Ja- izdana na Dunaju l. 1901.
Božje spada v župnijo Sv. Marjeta pri kob Brollo. Na glavnem oltarju je pri-
Rimskih Toplicah. Bila je prvo svetiš- zor Marijinega prikazovanja Bernardki, Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
če na slovenskih tleh, posvečeno Lur- ob straneh pa stojita sveta brata Ciril in Objavljeno na: www.kamra.si,
ški Materi Božji, ki jo krščanstvo časti Metod. Takratni mariborski škof Jakob Album Slovenije

Predstavitev knjige čiščenjem pregnali okrog sto tisoč Pri- emigranti. Rečiški knapi so sodelovali v
morcev iz njihovih domov. Med leti 1920 programu zaradi dejstva, da je preko 50
PRIMORSKI EMIGRANTI in 1940 se je v Laško in njegovo okolico primorskih emigrantov takrat našlo za-
priselilo nekaj čez 380 primorskih izse-
poslitev v rudniku Huda jama. Za zaklju-
V LAŠKEM ljencev. Večina je tu tudi ostala. ček uspešne predstavitve knjige so Reči-
Nova knjiga na 280 straneh opisuje ta- ški knapi skupaj z Beneškimi fanti zapeli
kratne razmere na Primorskem, vzroke in zaigrali popularno beneško pesem –
Med enim in drugim valom epidemi-
je koronavirusa je bila 4. junija na vrtu za selitev in življenjske zgodbe ljudi, ki so Rdeči cvet.
prišli v naše kraje. Kako so se tu znašli in
»Pivnice Savinja« predstavitev knjige kako so živeli. Zanimivo vsebino knjige Predstavitev knjige je bila hkrati tudi
»Primorski emigranti v Laškem«. Izda- in razloge za njeno izdajo sta predstavila dan spoštovanja in spomina na Primor-
jo knjige je avtor namenil spominu na za dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinske- ce, ki so pred skoraj sto leti zaradi itali-
Slovence dve žalostni obletnci. 13. julija ga arhiva Celje in njen avtor Andrej janskega raznarodovanja morali zapu-
je preteklo sto let od požiga Narodnega Mavri. Predstavitve so se udeležili števil- stiti svoje domove in poiskati nove kraje
doma v Trstu, ki predstavlja začetek ita- ni potomci in nasledniki emigrantov, pa za preživetje, tudi v Laškem. Prisotnim
lijanskega pogroma nad našim narodom tudi drugi, ki jih zanima preteklost naših potomcem teh emigrantov je prireditev
po prvi svetovni vojni. 12. novembra pa krajev. izzvenela v praznik laških »Primorcev«.
bo sto let od sklenitve Rapalske pogodbe V kulturnem programu so nastopili Zadovoljni so ob slovesu odnesli domov
med Kraljevino Italijo in Kraljevino Sr- domači ljudski pevci »Rečiški knapi« in knjigo, ki govori o njihovih prednikih, na
bov, Hrvatov in Slovencev, s katero je bila priznani najstarejšji slovenski ansambel katere pa so vsi ponosni.
Italiji predana dobra četrtina Slovenije. V »Beneški fantje«, ki so igrali pesmi kra- A. M.
naslednjih 25 letih so Italijani z etničnim jev, od koder so k nam prišli primorski Fotografiji: Lilijana Ratej

25