Page 26 - LaskiBilten_st79_NR
P. 26

KULTURA

       V SPOMIN FRANCU                          šel mirno in tiho, kakor je živel, profesor   ravnatelj glasbene šole Celje podprl prof.
                                                  »V 82. letu starosti je zaspal in od-
                                                                                        Franca Zupanca kot vodjo Laške godbe.
       ZUPANCU                                  Franc Zupanc, pedagog, dirigent, kapel-    Tako se je začelo …
                                                nik, skladatelj in aranžer.                Z rednimi vajami pri godbi Laško, po
                                                  Rojen je bil v Novem Mestu, osnovno   skoraj dobrih dveh letih zatišja. Profesor
                                                šolo je obiskoval v Radečah, šolal pa se je   F. Zupanc je zastavil precej zahteven pro-
                                                v Ljubljani, kjer je končal tudi glasbeno   gram, za takrat malce bolj okrnjeno in-
                                                akademijo. Kot profesor za pihala se je za-  strumentalno zasedbo pri Laški godbi. Za-
                                                poslil na Glasbeni šoli v Celju. Vodil je več-  čel je s poučevanjem mladih talentiranih
                                                je število ansamblov in pihalnih orkestrov.   fantov, predvsem na tistih sekcijah kjer je
                                                Vedno je imel izjemen posluh za usposa-  »škripalo«. Čeravno je bil klarinetist, je
                                                bljanje mladih glasbenikov. Njegovi učenci   znal lepo naučiti igranja tudi trobilce in
                                                so dosegali vidne rezultate na tekmovanjih   tolkalce. Kvaliteta igranja pri godbi Laško
                                                učencev glasbenih šol Slovenije. Za pihal-  se je pod njegovo taktirko iz leta v leto vi-
                                                ne orkestre je napisal številne priredbe in   dno boljšala.
                                                samostojne skladbe.                        Nastopilo je leto 1969. Žal so profesorju
                                                  V kroniki Laške pihalne godbe je zapi-  Francu Zupancu v Železarni Štore za vo-
                                                sano, da je bil prof. Franc Zupanc kot de-  denje njihove godbe Štore (Pihalni orke-
                                                seti kapelnik. Laško godbo je vodil od leta   ster Štorskih železarjev) nudili več, z bolj-
         V življenju se ljudje najtežje navadimo   1964 do 1969. V letih od 1962 do 1964, je   šimi pogoji, kot smo jih lahko nudili mi v
       na minevanje. Na to, da nekdo odide, da   bila Laška godba brez kapelnika. Na manj   Laškem.
       nas zapusti in se ne vrne nazaj. Človek bi   zahtevnih nastopih je godbo usmerjal kot   Nedvomno je prof. Franc Zupanc res-
       rekel, da smo godbeniki minevanja na-    običajno prvi »fligahornist«, kadar v sesta-  nično veliko naredil za slovensko god-
       vajeni, saj naša glasba marsikoga nema-  vu godbe ni bilo kapelnika ali predvodni-  beništvo, kjer bo posebno poznan ostal v
       lokrat  pospremi k večnemu počitku.  A   ka. V poletnih mesecih leta 1964, v času   osrednji Sloveniji, saj je poleg Laške godbe
       minevanja se ne navadiš nikoli. Najbrid-  priprav praznika Pivo cvetje smo h god-  poučeval in vodil tudi godbe v Celju, Što-
       kejši pa so »zvoki slovesa«, kadar k zad-  bi Laško povabili v goste kapelnika prof.   rah, Šentjurju in v Sevnici.«
       njemu počitku pospremimo sogodbeni-      S. Pojavnika. Ravno on nam je predlagal,   S spoštovanjem ga bomo ohranili v na-
       ka, »štimkamerata«, prijatelja. Nedavno   da navežemo stik z mladim prof. Fran-  šem spominu.
       je preminil profesor Franc Zupanc. Nekaj   cem Zupancem, takrat predavateljem na
       besed njemu v spomin je spisal naš god-  Glasbeni šoli Celje. Kot prvi »fligahronist«                     Jože Ojsteršek,
       benik Jože Ojsteršek:                    sem bil prisoten tudi na razgovoru, kjer je             član Laške pihalne godbe




       GLAS KORONE PREGLASILI GODALCI FESTIVALA                                            Kolman nam je zaupal, da so z orga-
                                                                                        nizacijo štiridnevnega festivala začeli že
       ROMANICA ANTIQUA                                                                 v februarju. Po situaciji s koronavirusom,

                                                                                        ki je sledila, so predvideli dva scenari-
         Tudi letos se je v Laškem, kljub tre-  menjen vsem generacijam, ki si želijo   ja. Prvi je bil, da glasbenih dogodkov ne
       nutni situaciji, že enajstič odvil tradici-  izpiliti tehniko igranja tudi izven zidov   bo moč izpeljati in festivala v letošnjem
       onalni festival Romanica Antiqua. Or-    glasbenih šol. Letošnja posebnost pa je   letu ne bi bilo. Drugi, bolj optimistič-
       ganizatorsko taktirko je prevzel laški   bilo informacijsko izobraževanje za uči-  no naravnan, pa je upal, da se delavnice
       glasbenik Dejan Kušer, festival pa je v                                          vendarle izpeljejo. Pravočasno so zače-
       svoje vrste zopet privabil mlade ustvar-  telje, nam je zaupal Kristian Kolman,   li s prijavami in razpisi in tako festival z
       jalce instrumentov romanike, kot so vi-  glasbenik,  ki  s srcem  in  dušo skrbi za   enajstletno tradicijo pripeljali do konca.
       olina, viola in violončelo. Festival je na-  organizacijo festivala.             Soorganizator nam je še pripomnil, da































       26
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31