Page 61 - LaskiBilten_st79_NR
P. 61

DRUŠTVA





                         NEKAJ POGLEDOV ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV O
                         PANDEMIJI KORONAVIRUSA KOT TRANSFORMERJU ALI


                         CIVILIZACIJSKI PRELOMNICI


         Ko je Samuel Huntigton po koncu hladne vojne leta 1993 pi-  vojne zdesetkale predvsem mlajšo generacijo v izpostavljenih
       sal o novih vidikih vojn v Spopadu civilizacij in pri tem kot ak-  vojaških vrstah, je covid za najranljivejšo vrsto izbral starejše
       terje omenjal različne civilizacijske skupine, je poleg kulturnih,   in socialno šibke. S tem pa smo tisti v starejši generaciji rojeni
       religijskih omenjal še generacijske. Implikacije na generacijske   v vojni ali po njej, pa tudi tisti v naši osamosvojitveni vojni, bili
       skupine in vidike spopadov so bile najtežje. Slednje smo na ma-  pred izzivom, kako se obvarovati pred apokaliptičnostjo mori-
       gistrskem študiju najpogosteje povezovali z informacijsko pi-  je zaradi virusa. Tako kot v svetovnih vojnah smo se hitro in
       smenostjo oziroma nepismenostjo, ali povedano drugače, da bo   poslušno sprijaznili s smrtjo, pa tudi s tem, da starejše pobira
       tista generacija temelječa na znanju in veščinah informacijske   hitreje in da se s pandemijo dogaja svojevrstna čistka med ge-
       tehnologije odstranjevala one, ki tega ne znajo in zmorejo upo-  neracijami. Vse brez, kot bi dejal Huntington, vidnega spopa-
       rabljati. Kako pa bi to izgledalo, pa ni bilo veliko prepričljivih   da generacij, če odštejemo nekatere nianse, kot so nepojasnjeni
       pojasnil. 75 let po koncu 2. svetovne vojne smo pomembne in   »seznami smrti« v Sloveniji ali pozabljeni starostniki v Bergamu
       prave odgovore dobili ob pandemiji covid-19 ter s pojavom vi-  v Italiji in podobno. Odgovor na izziv je na dlani. Če je v svetov-
       rusa SARS-COV-2. Zaradi tega konca svetovne vojne in zmage   ni vojni veljalo, da lahko preživiš, če se predaš, bi sedaj veljalo –
       nad nacizmom in fašizmom praktično nismo praznovali, pri nas   da se ne smemo dati. To velja tudi v širšem pomenu.
       tudi drugih obletnic ne, čeprav bi se spodobilo. Od velike vojne   »Ko smo po preklicu večine omejevalnih ukrepov zaradi pan-
       je tako ostal le veliki V znotraj virusa. Ob pandemiji je marsikdo   demije opazovali, kako društva in naša združenja akcijsko brsti-
       nasprotoval enačenju tega z vojno, čeprav je virus, kot se je pi-  jo in so začela delovati, sem vedel, da se niste ustrašili vsega, kar
       salo in prikazovalo, povzročil zdravstveno in gospodarsko krizo   je korono pri nas spremljalo v tem času,« so besede predsednika
       in vrgel svet s tečajev. S pandemijo smo bili bolj kot kdaj koli   Zveze slovenskih častnikov generalmajorja dr. Alojza Šteinerja.
       prej v »infodemiji«, z vsem, kar je ta prinašala ali bolje odnašala.   O tej novi hibridni vojni, za katero marsikdo pravi, da to
       To pa so trezen pogled na svet, na dogajanja, na prihodnost, pa   sploh ni, četudi je, o drugem in naslednjih valovih pa še kdaj
       tudi, da nikomur nismo več verjeli in bili v informacijski paniki,   drugič.
       hujši od tiste v prej omenjenih svetovnih vojnah. Če so svetovne                                         Konrad Zemljič




       GOVOR PREDSEDNIKA ZSČ GENERALMAJORJA DR. ALOJZA ŠTEINERJA NA

       SLOVESNOSTI OB DNEVU DRŽAVNOSTI V LAŠKEM, 23. JUNIJA 2020


         Lep pozdrav spoštovani zbrani, spošto-  Nadaljevale so se priprave na obrambno-  Socialistična Republika Slovenija izbri-
       vani gospod župan, cenjeni gostje, dragi   varnostnem področju, s katerimi se je   sali besedo socialistična. S to in drugimi
       prijatelji in pripadniki iz ZSČ in veteran-  krepila tovrstna pripravljenost Sloveni-  spremembami, ki pa niso bile le simbo-
       skih organizacij.                       je, kar je tlakovalo pot plebiscitu decem-  lične, je izginilo tudi kaj dobrega, zlasti
         Izražam zahvalo za povabilo, da spre-  bra 1990. Izražena odločenost na plebi-  na področju socialne države. Leto kasne-
       govorim  na  tej  slovesnosti  kot  predse-  scitu je bila obveza za oblast in upanje za   je so si v osamosvojitveni vojni, dan po
       dnik Zveze slovenskih častnikov. Res je,   ljudi, da bo novo boljše, bolj pošteno ter   tem, ko so 25. junija 1991 v parlamen-
       da sem v Laškem že večkrat nastopal in   pravično. O omenjenih dogodkih imamo    tu potrdili samostojnost, nasproti stale
       na prireditvah ob dnevu državnosti, kot   različne poglede in se pogosto kregamo,   obrambne sile Republike Slovenije in Ju-
       je današnja, imel že tri govore. Zara-  predvsem zaradi »zaslugarstva«. Iz tega   goslovanska ljudska armada kot zvezna
       di tega sem v zadregi, kako povedati kaj   izhajajo tudi spopadi za interpretacije,   vojska Socialistične federativne republi-
       dobrega.                                kot na primer glede razorožitve ali celo
         Ob letošnjem dnevu državnosti, ki je   samorazorožitve Teritorialne obrambe
       devetindvajseti po vrsti, se je treba spom-  Slovenije po eni strani oziroma posku-
       niti na pomembne ali celo prelomne do-  su razorožitve in uporu proti temu, ker
       godke izpred  tridesetih let. Aprila leta   šestnajst občin orožja ni oddalo, po dru-
       1990 smo imeli demokratične volitve, na   gi strani. Paradoksi ali nasprotnosti so ob
       podlagi volilnega rezultata je sredi maja   tem pogosto zanemarjeni, kako bi potem,
       prisegla nova vlada. Istočasno je pote-  ko nas je armada razorožila to isto arma-
       kal poskus razorožitve slovenske Terito-  do v osamosvojitveni vojni lahko prema-
       rialne obrambe in odpor proti temu. Ta   gali z orožjem, če pa smo bili razoroženi.
       se je rezultiral v Manevrski strukturi na-  Dan današnji ne govorimo veliko o
       rodne zaščite in z ustavnimi amandmaji   tem, da so prej navedene aktivnosti pred
       sprejetimi 28. septembra omogočil, da so   tridesetimi leti potekale, potem ko smo
       slovenske obrambne sile dokončno priš-  z Ustavnimi amandmaji k slovenski usta-
       le le pod republiške avtoritete in vodenje.   vi iz leta 1974 že 8. marca 1990 iz naziva

                                                                                                                           61
   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66