Page 23 - LaskiBilten_st80_NR

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

Kmetovalec, Rodoljub, Slovenski narod, knjige Mohorjeve družbe in Slovenske ter organizirali izlete oz. obiske okoliš-
Domovina, Mir, Popotnik, Südsteiris- Matice. kih krajev, skupne trgatve, silvestrovanja,
che Post, Neue Freie Presse. Kasneje so Po letu 1907 so odborniki večkrat raz- Miklavževe večere in podobno.
naročila vsako leto spreminjali. Gospod mišljali o ustanovitvi samostojne javne O dejavnostih Bralnega društva je
Konrad Elsbacher je oskrboval društvo ljudske knjižnice. Leta 1909 sta knjižni- večkrat poročalo časopisje. Društvo je
z nekaterimi svojimi časopisi. Knjige so čarja Riko Pestovšek in Juro Kislinger vzdržalo vse do 1. svetovne vojne, njego-
si lahko izposojali člani na dom, časo- društvene knjige skupaj s knjigami eno- vo delovanje je bilo občasno zelo uspeš-
pisje pa, ko je že bilo 10 dni v društveni te Kluba slovenskih naprednih akademi- no.
sobi. Društvena soba je bila na voljo čla- kov iz Celja proti plačilu izposojala vsem Tri leta po ustanovitvi slovenske-
nom ob četrtkih in nedeljah popoldne in meščanom. Ta del knjižnice v društvenih ga Bralnega društva, se pravi l. 1896, pa
ob praznikih. Na začetku so ob nedeljah prostorih so šteli za javno ljudsko knji- so svojo knjižnico ustanovili tudi laški
med 14. in 15. uro odborniki izmenično žnico ter odslej govorili o društveni in Nemci oz. nemško orientirani Laščani.
prebirali časopisne novice za nepismene javni ljudski knjižnici (zapisniki Bralne- (Vir: Metka Kovačič: Iz preteklosti
ali imeli izobraževalna predavanja. ga društva 8. 10. 1909). Sicer je Bralno knjižničarstva s poudarkom na zgodovi-
Društvo je imelo leta 1894 26 rednih društvo v kraju pripravilo vsako leto eno ni splošnih knjižnic laške občine. V: La-
in 29 zunanjih članov, v najugodnej- ali več iger, imeli so svoj zbor, organizira- ški zbornik 2007)
ših letih je članstvo naraslo na 140. V li njegove koncerte in gostovanja drugih
knjižnični omari društva se je leta 1894 zborov, koncerte godbe in tamburašev. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
nahajalo 300 knjig. Imeli so pretežno Pripravljali so tudi veselice in tombole Objavljeno tudi na: www.kamra.si

ALBUM LAŠKEGA telesno vadbo za zdrav razvoj, spretnost to tudi s predavanji. Objavljenih je bilo
in veselje. okrog 150 njegovih strokovnih član-
Kdo je bil profesor Drago Ulaga? O telovadbi, plavanju, smučanju, kov in blizu 350 poljudno-strokovnih
pomenu gibanja za zdravo življenje člankov ter ocen. S svojimi kolumnami
9. oktobra je minilo dvajset let od ter upočasnjeno staranje je pisal stro- se je najprej oglašal v Slovencu, od leta
smrti našega rojaka, vsestranskega kovne knjige, učbenike, priročnike 1962 pa celih trideset let v Delovi pone-
športnega strokovnjaka, glasnika slo- in članke. Napisal je preko trideset deljkovi rubriki Športna kultura za vsa-
venskega športa Draga Ulage, ki se je knjižnih del, brošur in skript. Obse- kogar. Napisal je blizu 1.700 tovrstnih
v slovensko zgodovino zapisal kot prvi žnejše med njimi so: Knjiga o športu prispevkov, celo na dan svoje smrti je
Slovenec z visokošolsko izobrazbo na (1934), Crawl – prsno in hrbtno pla- še sestavil redni članek za Delo. Sodelo-
področju športa, visoko uvrščeni telo- vanje (1935), Smučanje (1947, 1960), val je tudi pri programu Radia Ljubljana
vadec na mednarodnih tekmovanjih na Telesna kultura v mladosti, zrelosti in najprej z občasnimi, po vojni pa z redni-
orodju in neumoren promotor športa starosti (1965), Šport za mlade (1968), mi predavanji s področja telesne vzgoje,
kot pedagog, publicist ter prvi slovenski Šport starostnika (1991), Šport, ti si ka- športa in rekreacije, pa tudi kot športni
športni reporter. kor zdravje (1996). Kot strokovnjak za novinar in komentator. Že leta 1934 se
Drago Ulaga se je rodil 22. 10. 1906 športno izrazje je sodeloval tudi pri Slo- je oglasil kot prvi neposredni poročeva-
na Globokem v Rimskih Toplicah kot varju slovenskega knjižnega jezika. Re- lec iz Planice. V njegovi še nedokončani
četrti izmed devetih otrok v skromni že- dno se je udeleževal srečanj športnih bibliografiji zasledimo okrog 400 radij-
lezničarski družini. Po učiteljišču je kot strokovnjakov doma in po svetu, pogos- skih in televizijskih objav. Po vsem tem
član Orla dobil štipendijo za študij na ni čudno, da vsak, ne čisto mlad Slove-
Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu, ki nec dobro ve za športnega strokovnjaka
ga je zaključil leta 1930. V času študija Draga Ulaga.
se je kot član telovadnega društva Orel Malokdo pa ve, da je Drago Ulaga v
udeleževal tekmovanj na orodju, med času vojne napisal tudi lepo berljivo le-
njimi leta 1927 v Kölnu, kjer je zasedel poslovno delo Bele zvezde, v katerem
peto mesto in leta 1929 v Pragi, kjer se lahko zaznamo celo avtobiografske sle-
je uvrstil na drugo mesto. Potem je de- di. Sicer je bil pri izražanju o osebnem
loval kot atletski in plavalni trener ter življenju in političnih temah zelo zadr-
odličen profesor telovadbe na srednjih žan človek.
šolah od Splita, Beograda do Ljubljane. Za svoje obsežno in vsestransko delo
Vmes je od leta 1936 do 1941 služboval na področju športa in telesne vzgoje
kot strokovni sodelavec na Ministrstvu je prof. Drago Ulaga prejel devetnajst
za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu. nagrad. Med najpomembnejšimi leta
Leta 1954 je začel predavati na sedanji 1966 Bloudkovo nagrado (najvišje pri-
Fakulteti za šport, od leta 1960 kot redni znanje RS na področju športa), 1988 ča-
profesor za teorijo in metodiko telesne stni naslov Zaslužni profesor univerze
vzgoje. V letih 1966 do 1968 je bil tudi v Ljubljani, 1996 priznanje Olimpijske-
dekan fakultete. Smisel telesne vzgoje v ga komiteja za prispevek k olimpizmu
šolah ni videl v mojstrskem obvladanju ter Srebrni znak svobode (odlikovanje
določenih telesnih vaj, nastopih in tek- Prof. Drago Ulaga na prireditvi v Rimskih Toplicah v predsednika RS za življenjsko delo),
movanjih, pač pa v navajanju mladih na organizaciji Knjižnice Laško, 1991 leta 1997 nagrado mesta Ljubljane za

23