Page 28 - LaskiBilten_st81_NR

KNJIŽNICA

lefonih. Izposoja se izvaja v mobilni aplikaciji Audibook. Tre- vinar, ki je pregledal in analiziral celotno baročno kiparsko gra-
nutno vam je za izposojo na voljo 100 naslovov zvočnih knjig divo, zbrano v številnih cerkvah in muzejih po vsej Sloveniji.
- leposlovje, ki je namenjeno različnim starostnim skupinam. Napisal je mnoga temeljna dela, po katerih še danes posegajo
Ponudbo bomo dopolnjevali, zato spremljajte obvestila na naši proučevalci baročnega kiparstva na Slovenskem. Izpostavimo
spletni strani in družabnih omrežjih. Postopek izposoje zvočnih samo njegovo monografijo Baročno kiparstvo na slovenskem
knjig je povsem enostaven, pogoj za izposojo pa je le urejeno Štajerskem (1963), v kateri analizira tudi oltarje kiparja Janeza
članstvo v naši knjižnici in naložena aplikacija. Več informacij Gregorja Božiča v laški nadžupnijski cerkvi.
o zvočnih knjigah in ponudbo si lahko ogledate na povezavi au- Prav je, da ponovno ozavestimo spomin na te možé, ki so
dibook.app. umetnostne bisere na našem območju strokovno ovrednotili in
Vabljeni k poslušanju – pa tudi k uporabi e-knjig prek aplika- jih tako približali tudi širši javnosti.
cije Biblos in drugih naročenih e-virov, ki so za člane Knjižnice Gabrijela Pirš
Laško dostopni na daljavo.
15 let Digitalne knjižnice Slovenije (dLib)

Konec novembra je minilo 15 let od nastanka Digitalne
knjižnice Slovenije. Spletno mesto dlib.si je v teh letih postalo
nepogrešljiv vir za dostop do bogastva slovenske pisne kultur-
ne dediščine ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v
digitalni obliki. Tako nam omogoča pregledovanje in prebira-
nje številnih revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, pri-
ročnikov in glasbe. Na portalu je trenutno na voljo nekaj več
kot 900.000 enot (in še večje število digitalnih objektov). Naj-
več je besedil (cca. 869.000) in slikovnega gradiva (cca. 28.500).
Dostopnih je tudi okoli 14.500 digitaliziranih knjig in številno
neknjižno gradivo (fotografije, razglednice, notno gradivo, ze-
mljevidi).
Na tem mestu izpostavljamo še nekaj vsebin, ki se nanaša-
jo na naše območje. Poleg vseh treh Laških zbornikov (1976,
2002 in 2007), Laškega biltena in časopisa Naše delo (1967–82)
si lahko ogledate celotno zbirko Ignacija Orožna Das Bisthum
und die Dioseze Lavant (ena knjiga obravnava tudi Laško deka-
Spomnili smo se jih v letu 2020 … nijo) ter še njegovi deli Celska kronika in Kačič-Orožnov rod.
Kar precej je npr. gradiva o pesniku Antonu Aškercu – fotogra-
»V svojih delih sam boš živel večno,« je morda eden izmed fije, rokopisi, pesmi (objavljene v Ljubljanskem Zvonu, Domu in
najbolj znanih verzov iz Aškerčeve pesmi Čaša nesmrtnosti. V svetu itd.) ter znanstveni članki o njem. Zanimiv je tudi izbor
duhu te misli se oziramo v iztekajoče se leto in se spominjamo starih razglednic Laškega, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in
nekaterih obletnic pomembnih Slovencev, katerih dela so pove- Jurkloštra.
zana tudi z našim območjem. Digitalna knjižnica Slovenije je pomembna zaradi trajnega
5. septembra smo z manjšo razstavo v knjižnici obeležili ohranjanja gradiva, ki ga ponuja sodobna informacijska teh-
100-letnico rojstva dr. Emilijana Cevca – akademika, umet- nologija in omogočanja dostopa do njega uporabnikom. Va-
nostnega zgodovinarja in enega največjih poznavalcev sredn- bljeni k ogledu in iskanju vsebin.
jeveškega kiparstva na Slovenskem. 20 let je vodil Umetnost- Gabrijela Pirš
nozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Nekaj let
je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski Akademiji za Namesto prireditve ob dnevu reformacije
glasbo, s predavanji je večkrat gostoval doma in v tujini. Mdr.
je avtor del: Srednjeveška plastika na Slovenskem od začetkov do Če bi bilo običajno leto, bi poročali o še eni proslavi v Kulturnem
zadnje četrtine 15. stoletja, Slovenska umetnost, Gotsko kiparstvo, centru Laško in hkrati osrednjem dogodku Bralne značke za
Poznogotska plastika na Slovenskem, Gotska plastika na Sloven- odrasle Knjižnice Laško. Samo spomnimo se na kratko lanskega
skem ter Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom. V njih prisrčnega dogodka s Tonetom Partljičem in posebno obeležitvijo
obravnava tudi lepote laške cerkve sv. Martina. 150-letnice prve čitalnice v Laškem.
11. oktobra je dopolnil 90 let dr. Kajetan Gantar – akade-
mik, klasični filolog in Zoisov nagrajenec. Po njegovi zaslugi
imamo prevedenih večino najpomembnejših grških in latinskih
besedil, vzgojil pa je tudi veliko generacij filologov. Sodeloval je
pri prvem Laškem zborniku 1976. Prevedel je Sifridovo pesem
o vojvodu Leopoldu VI., ustanovitelju jurkloštrske kartuzije, in
napisal spremno študijo. Dr. Gantarja smo v laški knjižnici gos-
tili l. 2011. Z njim smo se pogovarjali o njegovem prevajanju in
se dotaknili zanimive življenjske poti, ki je bila povezana tudi z
Laškim in sodelovanjem s prof. Milošem Rybářem.
9. novembra pa smo se spomnili 100-letnice rojstva dr. Ser-
geja Vrišerja, umetnostnega in kulturnega zgodovinarja ter
muzeologa. Dolga leta je bil tudi kustos in ravnatelj Pokrajin-
skega muzeja Maribor. Bil je prvi slovenski umetnostni zgodo- Utrinek s prireditve v KC Laško l. 2019; foto: Jure Šantej)

28