Page 29 - LaskiBilten_st81_NR

KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA

Ampak to je preteklost. Kako najti mesto reformaciji v tem čud- razmišljanjih in knjižnih delih opozarja, da svet drvi v napačno
nem času, kako povezati njeno dediščino s sedanjim stanjem? smer, ker ga tja vodijo sebični interesi, ki se ne ozirajo na nikogar.
Najprej je treba spomniti na osnovni zgodovinski pomen re- Dr. Gržan prepoznava in razkriva mehanizme tega delovanja –
formacije, ki je bila versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za na splošno in na številnih področjih posebej. Trenutna zdravstve-
reformiranje Katoliške cerkve in vere. Za nas, Slovence, pa je še na kriza je tudi odraz te napačne smeri.
posebej pomembno, da smo v obdobju reformacije dobili knjižni Zgodovina nas uči, da bo tudi ta kriza minila. Čeprav je zaradi
jezik. Še enkrat poudarimo že večkrat izrečeno misel, da je prav njene narave, zaželeno ravnanje nas kot posameznikov zelo pa-
jezik in na njem temelječa kultura najpomembnejše, kar nas dela sivno (čim manj stikov, ostajanje doma ipd.), lahko ta čas izkoris-
Slovence. Pomislimo, kakšen privilegij je v majhni dvomilijonski timo zelo aktivno – za (samo)reformacijo, ali z besedami dr. Gr-
skupnosti govoriti, pisati, brati, razmišljati, pridobivati in preda- žana, za (samo)preraščanje in prerajanje v dobro. Vseskozi veliko
jati znanje ter navsezadnje tudi čutiti v našem slovenskem jeziku. poslušamo o novi realnosti, ki jo je in jo bo prinesla kriza. Pripra-
Slovenska knjiga in branje sta nam k sreči dostopna tudi v tem vimo se, da jo bomo lahko sooblikovali tudi mi.
času, ne glede na vse omejitve zaradi zdravstvene krize. Na koncu knjižnice 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitaliz-
Dediščino reformacije pa lahko dojemamo širše – v pomenu ma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma je Karel Gržan ob
reformiranja, spreminjanja. In čeprav zgodovinska reformacija 500. obletnici reformacije l. 2017 zapisal: »Pred petsto leti je Mar-
velja za družbeno gibanje, je Primož Trubar kot osrednji pred- tin Luter primoral Cerkev k notranji reformi, danes je odločujoč
stavnik slovenske reformacije le-to izpeljeval preko reformiranja vsak izmed nas, da ozavesti izrojenosti, s katerimi prav po reli-
posameznika, Slovenca – tako, da ga je naučil brati, in to v last- giozno manipulira hrematizem po svojih upravljavcih. … Če ne
nem jeziku. Iz tega sledi, da je pravi začetek vsake reformacije, bomo naredili evolucijskega, odrešenjskega koraka, nas bodo po
(samo)reformiranje nas samih – za dobro. notranji medosebni in družbeni napetosti, ki prehaja k vrelišču,
Za letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu reformacije, če bi jo speljali v bojevito samouničevanje. Naj živi duhovna evolucija, ki
lahko izvedli, smo že bili dogovorjeni s patrom Karlom Gržanom, nas edina vodi iz norosti v novost, iz mrakobnosti v svetlobo!«
ki se nam je v trenutni situaciji zdel odličen gost. Že leta v svojih Matej Jazbinšek

javno knjižnico z 840 knjigami, učiteljsko
s 437 knjigami in šolarsko s 145 knjigami.
Šolarsko knjižnico je do vojne vodil
učitelj Milko Jerše in je imela najvišjo
izposojo, nad 2.000 knjig. V letu 1934–
ZGODBE IZ 1935 je v tej knjižnici delal tudi Radovan
Gobec. Od leta 1938 dalje so v knjižnici
DOMOZNANSKE KAMRE izposojale gradivo učiteljice Sonja Pra-
unseis, Ana Podboj in Katarina Lavrin.
Čitalnica v Laškem trgu 1869–1871 Javno ljudsko knjižnico je upravljal
učiteljski svet, vodil pa jo je učitelj Jo-
sip Kotnik, ki ga je vodstvo šole za nje-
(4) Obdobje po prenehanju govo delo večkrat pohvalilo. Knjižnično
delovanja čitalnice – Javna ljudska gradivo so dokupovali z izposojninami,
knjižnica (1924–1941) občasno so dobili sredstva ministrstva za
prosveto, Mestne občine Laško in darila
Po koncu 1. svetovne vojne in v novi uglednih meščanov dr. Frana Roša, Iva-
državi je bila v Laškem čitalniška dejav- na Četine in drugih. Učitelj Josip Kotnik
nost spet kmalu vzpostavljena. Časo- je v okviru knjižnice organiziral tudi ra-
pis Nova doba je namreč poročal, da je zne prireditve – božičnice, mladinske
bila 22. 9. 1919 ustanovljena Narodna koncerte, pustne zabave in igrice, v kate-
čitalnica za Laško. Na ustanovnem ob- rih so nastopali otroci, npr. Pogumnega
čnem zboru je dr. Fran Roš razložil cilje krojačka in Sirotico Jerico. Leta 1927 je
društva, ki so bili enaki starim čitalni- bil za knjižnično gradivo natisnjen knji-
škim. Prav tako kot nekoč naj bi čitalni- Nemški okupator je l. 1941 razpustil knjižnico in uni- žnični katalog v tiskarni bratov Rode in
ca skrbela za »čtivo, gledališke predstave, čil večino gradiva. Martinčič v Celju. V njem je popis knjig
godbo in podučna predavanja«. (Vir: Metka Kovačič: Iz preteklosti knjižničarstva s po- po naslovih in po avtorjih, na koncu pa
Naslednji pomemben mejnik pa je bilo udarkom na zgodovini splošnih knjižnic laške občine.
l. 1924 in ustanovitev prve javne knjižni- V: Laški zbornik 2007) so navedene nemške knjige. Mladinska
dela imajo posebne oznake. Takšne kata-
ce v Laškem. Na Vidov dan je bila na- loge so imele le dobro urejene knjižnice.
mreč ob 150-letnici začetka laške šole bili skromni, bilo je samo 150 knjig, fond Katalog hrani Osrednja knjižnica Celje.
ustanovljena javna ljudska knjižnica na pa se je že v letu 1925–1926 povečal na
laški šoli, in sicer po prizadevanjih šol- 2.192 knjig. Izposojo so opravljale uči- Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
skega upravitelja Jura Kislingerja in na teljice Antonija (Nina) Drobnič, Pepca Uporabljena je fotografija kataloga,
pobudo učitelja Josipa Kotnika, ki je Stegenšek, Bogomila Kubica in druge. ki je last Osrednje knjižnice Celje
kasneje knjižnico tudi vodil. Začetki so Leta 1930 se je knjižnica razdelila na Objavljeno tudi na: www.kamra.si

29