Page 26 - LaskiBilten_st84_NR

ALBUM LAŠKEGA / KULTURA

ALBUM LAŠKEGA Kislingerjeve predstave so bile tudi prirejene za radio, ob-
javljal pa je tudi režijske napotke v dramski knjižnici. Po-
Juro Kislinger ml. (13. 5. 1931 – 24. 4. 1999) leg tega je avtor nekaterih dramskih besedil: Na slepem tiru,
Pregnani iz raja, Izlet, Igra o zmaju in Gledališče o gledališču.
Letos se spominjamo 90-letnice rojstva dramskega reži- Pisal je za otroke in odrasle. Njegovo najbolj znano proz-
serja in pisatelja Jura Kislingerja ml. no delo pa je zbirka humoresk iz NOB »Debele zgodbe Petra
Juro Kislinger ml. se je rodil 13. 5. 1931 v Laškem. Njegov Fuleža«, po katerih je v priredbi po različnih slovenskih krajih
oče je bil šolski ravnatelj in domoznanec. Gimnazijo je obi- nastopil igralec Polde Bibič in izvedel nad 120 nastopov.
skoval v Celju in študiral na Akademiji za igralsko umetnost Že v študentskem času je v letih 1950–1955 pisal gledališka
na oddelku za dramsko režijo v Ljubljani. Že leta 1953 se je poročila v tedanjo Mladino. Pri Večeru je deloval v notranje-
zaposlil v ljubljanski Drami, najprej kot režiser – asistent. Sa- politični in gospodarski rubriki za področje kulture, in sicer
mostojno pa je v tem času režiral mladinsko igro Princeska in za območje vzhodno od Savinje. Med njegovo pomembnejše
pastirček (P. Golia). tovrstno delo pa sodijo že prej omenjeni katalogi in objave v
Proti koncu l. 1956 se je preselil v Mestno gledališče v Ce- gledaliških listih, tako v Celju kot v Mariboru. Obsežno je tudi
lje. Tu je bil l. 1958 uprizorjen njegov dramski prvenec – igra njegovo poročanje o izvajanju gradnje oz. adaptacije v mari-
v treh dejanjih Na slepem tiru, s katerim so nastopili tudi na borskem gledališču.
Sterijinem pozorju. Kot gost je Juro Kislinger v tem času reži- Zelo pomembno področje Kislingerjevega delovanja je or-
ral tudi na Ptuju in v Kranju. Po odsluženju vojaškega roka se ganizacijsko delo. Kot vodja Skupnih služb Kulturne skupnos-
je prvič zaposlil v Drami SNG Maribor, kjer je deloval kot re- ti in kot upravnik v gledališču se je veliko ukvarjal s kulturno
žiser do leta 1961. V tem času je režiral nekaj zelo prodornih politiko in financiranjem kulture ter o tem tudi pisal. Njegovo
uprizoritev. Pot ga je l. 1961 spet vodila v Celje, kjer je službo- življenjsko delo je generalna obnova in novogradnja stavbne-
val štiri leta kot režiser, nato pa se je do l. 1971 preselil v no- ga sklopa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Bil je
vinarstvo. Deloval je v dopisništvu mariborskega Večera, ob- tudi svetovalec za načrtovanje novega mladinskega gledališča
časno pa je objavljal tudi v Naših razgledih, v reviji Dialogi, v Zagrebu, recenzent prvega projekta novogoriškega gledali-
Celjskem zborniku in drugje. V ta čas sodi Kislingerjevo ak- šča, svetovalec pri obnovi velike opere v Minsku v Belorusiji
tivnejše ukvarjanje z leposlovjem. in l. 1993 še svetovalec ob novogradnji dramskega gledališča v
Od l. 1963 do l. 1974 je vodil Likovni salon v Celju, za ka- Tobolsku (Sibirija).
terega je pisal razstavne kataloge in objavljal o njegovem delo- Na Kislingerjevo pobudo in pod njegovim vodstvom je bilo
vanju v različnih časopisih. Sicer pa je v letih 1971–1974 služ- junija l. 1989 v Mariboru ustanovljeno Društvo gledaliških
boval kot direktor Skupne službe Kulturne skupnosti Celje. tehnikov Slovenije z namenom strokovnega izpopolnjevanja
Potem pa je dokončno odšel v SNG Maribor, kjer je bil uprav- in izmenjave izkušenj.
nik in kasneje pomočnik upravni- Kot zanimivost še omenimo, da je bil Kislinger v času služ-
ka za investicije. Tu je bila njego- bovanja v Celju tudi atletski sodnik, dosegel je celo stopnjo
va aktivnost posvečena predvsem zveznega sodnika. Dve leti je bil predsednik Atletskega društva
gradnji in obnovi stavbnega sklo- Kladivar v Celju. Pripomogel je k dvigu Skokovega memoriala
pa mariborskega gledališča. Leta (velikega celjskega mednarodnega mitinga) in pritegnil k ude-
1991 se je upokojil. ležbi veliko takratnih svetovnih rekorderjev in drugih znanih
V svoji karieri je režiral 54 atletov.
predstav (pri tem niso štete šte-
vilne uprizoritve za otroke), od Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani
tega jih je bilo uprizorjenih 32 v Fotografija je last Knjižnice Laško
Celju, 17 v Mariboru, dve v Kra- Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
nju in ena v Ljubljani. Nekatere Obljavljeno tudi na www.kamra.si, Album slovenije

FLORJANOVCI KOT ZNANILCI

BOLJŠIH ČASOV

Končno! Po dolgem času se je začelo nekaj dogajati! Tako smo
najprej pomislili, ko smo pod okni zaslišali ubrano moško pet-
je. Na predvečer godu sv. Florjana so nas naši pevci razveselili s
Florjanovo podoknico. Z velikim veseljem smo jim darovali že-
ljene dobrote. Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ za preprečeva-
nje širjenja okužb, so obiskali manj hiš, na pot pa se je odpravila
le ena skupina pevcev.
Da pa se dobrote niso pokvarile, so jih pevci podelili s svo-
jimi najdražjimi in tudi ostali člani kulturnega društva smo jih
bili deležni.
Ta dogodek nam daje upanje, da se vračamo v neko normalo.
Res je, da je zaenkrat vse potekalo na prostem, a se nadejamo, Magdalena Stopinšek,
da tudi dvorane kmalu ne bodo več samevale. KD Jurklošter

26