Page 22 - LaskiBilten_st84_NR
P. 22

STIK / KNJIŽNICA

       PESEM VETRA,

       KI SE VIJE IZ LAŠKEGA

       V SVET


         Na vetrne harfe sem prvič naletel pred
       leti, brskajoč po medmrežju za nekonven-
       cionalnimi inštrumenti, ki so mi zelo pri
       srcu že od najstniških let. Bil sem fascini-
       ran nad preprostim principom njihovega
       delovanja in harmonsko bogatostjo zvo-
       ka, ki ga ob primernih vremenskih po-
       gojih ustvarjajo. Strune v vetru namreč
       nihajo na enak način kakor, recimo, za-
       stave, kovinski resonator pa njihovo ni-
       hanje dovolj ojača, da ga zaznamo kot
       zvok. Pojav so poznali že stari Grki, zapis
       o pojoči liri v vetru pa je omenjen tudi v   opis vetrne harfe po antiki zabeležil šele   nepravilnosti zalil z epoksi smolo, so se
       mitu o Orfeju in Evridiki. Strune v vetru   jezuitski učenjak Athanasius Kircher v    kompleksni ornamenti naredili kar sami
       namreč oddajajo le višje harmonike svo-  17. stoletju.                           od sebe. Vizija razvoja vetrnih harf pod
       je osnovne uglasitve, ki se s spremembo    A okoliščine so mi dale še eno prilož-  imenom Pneumaphone se je začela jasno
       hitrosti vetra spleta v neponovljive, ete-  nost, da doumem za kaj gre pri bistvu   izrisovati skozi proces nastajanja prvih
       rične napeve.                           vetrnih harf. Zgodilo se je v obliki proš-  izdelkov.
         Teh napevov sem bil deležen takoj, ko   nje, če bi sodeloval pri uglasitvi vetrne
       sem doma iz stare satelitske antene, kosa   harfe, ki je bila izdelana za darilo. V ta   Konec preteklega leta smo prvo javno
       deske, dveh konzol in sto metrov laksa v   namen sem mobiliziral še kolege fizike,   vetrno harfo v Sloveniji postavili v Ko-
       enem popoldnevu izdelal odlično delu-   glasbenike in akustike, da sem si z nji-  pru, pred nekaj tedni pa s pomočjo mar-
       joč prototip, ki še danes krasi vogal ko-  hovo pomočjo izdelal nekakšno delovno   kacistov PD Laško in Občine Laško še
       zolca in občasno zapoje mimoidočim.     teorijo, po kateri sem se ravnal pri ugla-  drugo tik pod vrhom Huma. Medtem,
       Začetniška samozavest se mi je posto-   ševanju. Teorija je delovala dovolj dobro,   ko tri harfe plujejo prek luže, da zapoje-
       pno stalila pri naslednjih treh prototipih,   da je delovala tudi harfa. S tem pa se je   jo v kalifornijskem in teksaškem vetru, v
       ki so bili izdelani s precejšnjo vnemo, a   vrnilo tudi moje veselje do nadaljnjega   Bukovju sanjam o tem, kako bom ozvočil
       niso niti pisnili, pa naj je veter še tako pi-  raziskovanja. Material za prve resne iz-  vse vetrove tega sveta.
       hal v njihove strune. Veselje do vetrnih   delke sem izprosil od soseda, ki je staro,   Pa pojdite kdaj na Hum, naj veter za-
       harf me je minilo prav tako, kakor sre-  posušeno hruško želel razsekat za drva.   poje tudi vam!
       dnjeveško Evropo, saj  je  prvi  tehnični   Les je bil čudovito požrt in ko sem vse                     Primož Oberžan














       Knjižnica Laško – 25 let javni zavod    omembe.  Letos mineva 25 let, odkar      l. 1996 do upokojitve l. 2014 vodila di-
                                               Knjižnica Laško deluje kot javni zavod   rektorica Metka Kovačič, ki je najbolj za-
         Zavedamo se,  da  se  obletnic  ne  sme   na območju občin  Laško in Radeče.    služna za to, da je knjižnica v tem času
       praznovati prepogosto. Leta 2014 (ob    19. 4. 1996 je bil sprejet Odlok o usta-  naredila izjemen razvojni preskok: na
       40-letnici  Knjižnice  Laško)  smo  izdali   novitvi Javnega zavoda Knjižnica La-  področju prostorov, kadrovsko, z raz-
       zbornik, v uvodu katerega smo razrešili   ško. Prednosti organiziranosti splošne   mahom dejavnosti in uporabe knjižni-
       večino dilem okrog obletnic in za temelj-  knjižnice kot zavoda so nedvoumne.    ce s strani občanov ter še marsikje. Pro-
       no letnico, ki naj bi jo odtlej v Knjižnici   Knjižničarstvo je s posebnim zakonom   stori osrednje knjižnice in vseh enot so
       Laško praznovali, določili leto 1974, saj   določena  naloga  oz.  javna  služba,  ki  jo   se med letoma 1998 in 2010 povečali za
       od takrat javna oz. splošna knjižnica v   lahko najbolj optimalno izvaja samostoj-  več kot dvakrat in število redno zaposle-
       Laškem neprekinjeno deluje. To pome-    na ustanova z urejenim financiranjem,    nih za trikrat. Ti pogoji so v zadnjih 10
       ni, da bomo čez tri leta praznovali 50 let   profesionalnim kadrom ter zagotovlje-  letih ostali na enakem nivoju. Primerlji-
       in še vedno verjamemo, da bomo ime-     nimi primernimi prostorskimi pogoji in   vi z vsemi naštetimi preskoki v pogojih
       li res dober razlog za praznovanje in da   skrbno urejenimi knjižničnimi zbirkami.  za delovanje knjižnice ali še izrazitejši oz.
       bomo v lokalni skupnosti znali na prime-   Po predhodnem 20-letnem vodenju       z večjimi povišanji, so tudi številčni in
       ren način obeležiti ta jubilej.         laške knjižnice v okviru različnih oblik   drugi kazalci, s katerimi merimo delova-
         Tokrat pa nekaj pozornosti name-      (predvsem kot občinske matične knji-     nje knjižnice, a o njih bomo spregovorili
       njamo obletnici, ki je prav tako vredna   žnice) je Javni zavod Knjižnica Laško od    kdaj drugič. Skratka, sklenemo lahko, da


       22
       22
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27