Page 32 - LaskiBilten_st86_NR

PORTRET

Portret Avgusta Aškerca lo nazaj na Senožete. Odraščal je z dve-
ma bratoma in sestro, ki so se s časoma
VSAK DAN JE LAHKO odselili, Avgust pa je ostal s staršema na
kmetiji in si nato tam družino ustvaril
LEP tudi sam. »Žena je Celjanka in pravi, da
še sreča, da je to prva hiša v vasi, drugače
»Senožete so lepe,« nam je med pogo- je verjetno ne bi bilo tu. Ker je že preda-
vorom zaupal Avgust Aškerc, ki je v vasi leč,« smeje pripoveduje Avgust. Vzgojila
nad Rimskimi Toplicami odraščal in sta dva otroka, hčerko in sina, danes jim
kjer z družino biva še danes. Vas na des- družbo delata tudi dva vnuka. Z bratom
nem bregu reke Savinje je znana pred- in sestro ter družino pokojnega brata je
vsem zaradi svojega nekdanjega pre- še vedno povezan in jim je hvaležen za
bivalca, pesnika in duhovnika Antona vso pomoč, ki so mu jo nudili in mu jo še
Aškerca, sicer tudi prednik našega sogo- danes. »Res so velikokrat priskočili na po-
vornika. Avgust Aškerc o svojem starem moč – ali pri delu na kmetiji ali pri skrbi
stricu rad pripoveduje in obiskovalce za naše starše. Ta povezava v družini je še
popelje po njegovi domačiji. A naš po- vedno zanimiva in močna.« Zberejo se ob
govor je tokrat stekel tudi v drugo smer praznovanjih, rojstnih dnevih, godovih
– o mladosti, delu na kmetiji, željah ter in podobnih priložnostih.
pomenu slovenstva in slovenskega jezi- Velik poudarek Avgust daje zavedanju
ka. pomena slovenstva in slovenskega jezika,
»Imel sem lepo otroštvo. Čeprav si tak- na.« Želja po podobnih avanturah je še morda ima to že v krvi, v genih. Opozar-
rat in tudi kasneje v mladeniških letih ni- vedno v njegovih mislih. »Rad bi preho- ja na spoštovanje našega knjižnega jezi-
koli nisem mislil, da bom kmetoval,« pri- dil pot od Baltika do Jadrana. Ne vem, če ka, negovanje mnogih narečij, prisotnih
poveduje Avgust. Zaključil je poklicno mi bo uspelo, saj po vsej verjetnosti zara- v slovenskem prostoru, in ohranjanje
šolo, mladostniški lenobnosti pa pripisu- di zdravstvenih težav to ne bo izvedljivo. slovenščine v zamejstvu. »Slovenski je-
je, da je zaradi nje pri tem tudi ostal. Ce- Mogoče mi bo uspelo prehoditi vsaj kak- zik, slovenska kultura, slovenski narod je
lotno poklicno pot je delal v prodaji kot šen del – vsaj čez Slovenijo,« razmišlja tukaj prvobiten in mislim, da bi to morali
prodajni svetovalec, s čimer se pravza- Avgust in dodaja, da zdaj rad ostaja tudi bolj spoštovati in več narediti na tem, da
prav ukvarja tudi po upokojitvi, in sicer s doma. Uživa v pridelavi sira, z veseljem smo vendarle Slovenci. Imam občutek, da
prodajo domačih mlečnih izdelkov. Vse- obiskovalcem pripoveduje o Aškercu in bi vsak bil potomec ali Francozov ali Itali-
kakor je pomemben del njegove zgodbe hkrati hudomušno priznava, da je v tis- janov ali Nemcev, samo Slovan ne bi bil.«
kulturno udejstvovanje v kraju ter ohra- tih letih, ko mu gredo včasih po glavi tudi Meni, da imamo tega zavedanja prema-
njanje kulturne dediščine s skrbjo za kakšne bedarije. Z ženo rada planinarita lo: »Te naše bitnosti slovanstva in sloven-
Aškerčevo domačijo in pripovedovanjem in si enkrat na leto privoščita tudi izlet po stva, da smo vendarle tukaj. Ne glede na
o življenju našega največjega pesnika ba- Evropi. Izjema je bilo lansko leto, za kate- globalizacijo je pravzaprav slovenski jezik
lad in romanc. rega pa Avgust pravi, da ga tako ali tako ali narečje, če želite, popolnoma tisto, kar
ni bilo. »Smo ga nekako preživeli, ampak
Mladostniških let se rad spominja – se mi zdi, da ga ni bilo.« Verjetno ni edini se moramo zavedati, da smo. Pojasnjuje,
eden izmed razlogov so potovanja. »Zelo s podobnim mišljenjem. da je podobne poglede imel tudi Anton
veliko sem štopal. Ne samo po Sloveniji Aškerc. »Moj stari stric se je bil pripravljen
in Jugoslaviji. Najlepše mi je bilo štopati stepsti, skregati s tistim, ki ni delal v prid
po Italiji, Avstriji, nekaj tudi po vzhodni Pomen slovenstva Slovencev in slovanstva. To se vidi tudi iz
Evropi. Včasih si na štop lahko šel skoraj njegove poezije, njegovih del. Pa čeprav ga
kamorkoli si si poželel, danes tega ni. Po Čeprav je v mladostniških letih pre- tudi zelo veliko vleče na tuje, predvsem na
mojem videnju je danes zadeva nevar- cej prepotoval, ga je življenje pripelja- vzhod.«
S kulturo in jezikom je Avgust povezan
preko Kulturnega društva Anton Aškerc
Rimske Toplice, hkrati se rad odzove po-
vabilu drugih društev in sodeluje z nji-
mi, na pomoč priskoči tudi mladim pri
raziskovanju Aškerčevega življenja, na
domačiji pa gostijo tudi literarne večere.
Sodeloval je pri načrtovanju Aškerčeve
poti od Zidanega Mostu preko Velikega
Širja do Aškerčevine. »Veliko je posame-
znikov, ki pot prehodijo in se oglasijo pri
nas ne samo na dan, ko je uradni pohod.«
Razlaga, da pot prehodi tudi precej po-
vratnikov.
Žal na Aškerčevini opažajo, da zani-
manje za pesnika ni več tako veliko. Za-
znavajo upad števila šolarjev, obisk iz za-
mejstva pa že lahko številčno primerjajo

32