Page 33 - LaskiBilten_st86_NR

PORTRET

kupil pri eni gospe,« se malo pošali, a tudi
hitro z vso resnostjo nadaljuje, da obču-
duje ženske. Ko je pred časom žena ime-
la zdravstvene težave, je ugotovil, koliko
dela pravzaprav ima in kaj vse počne, da
je vrt brez zeli, perilo čisto in posoda po-
mita. Še danes sanja in sliši vodo, ko teče
med pomivanjem posode. »To sem si naj-
bolj zapomnil. Seveda je bilo tudi veliko
pranja in likanja, to mi ne dela problemov.
Človek vse naredi.«
Že od nekdaj zelo rad bere. Rad pose-
že po raznoraznih romanih, bolj kot kar-
koli pa ga zanima zgodovina. Ne tista iz
leksikonov, pojasnjuje, kjer je zgodovina
na kratko zapisana v alinejah – čeprav je
včasih tudi to dobro izhodišče za nadalj-
nje raziskovanje –, ampak tista, kjer je
zapisana podrobna razlaga dejstev. Zlas-
z obiskovalci iz Slovenije. Posledično so raviti pogoje za vzrejo živali in pridelavo ti ga zanimajo vsebine o Hunih, pa ma-
se odločili za dodatno dejavnost na kme- živil. »Zato smo garažo in del kleti preu- džarska zgodovina, zgodovina pred Celj-
tiji, in sicer pridelavo sira. Tako ponuja- redili v sirarno. Ni nam bilo lahko, saj so skimi grofi itd.
jo pokušino sirov in hkrati predstavijo še bili zadaj krediti, ampak zadeva se je pri-
našega pesnika – ali obratno. »Delamo jela. Zdaj delamo štiri, pet vrst sirov, zad-
pod sloganom Kultura in natura z roko v nje čase tudi albuminsko skuto, zase in za
roki.« prijatelje pa naredimo tudi jogurt.« S pro-
dajo so zadovoljni, čeprav je lansko leto
tudi njim zagodla korona in so rešilno
Od vzreje ovnov do pridelave bilko iskali v Italiji. Večino sira so prodali
mlečnih izdelkov v okolici Padove.
Nosilec kmetije Aškerčevih je danes
S pridelavo sira se na kmetiji Aškerče- Avgustov sin Matjaž. Po upokojitvi sta z
vih ukvarjajo dve desetletji. Že pred tem ženo kmetijo predala sinu, vendar mu pri
so vzgajali ovne, predvsem za oplemenje- delu še vedno pomagata. Jutra na kmetiji
vanje čred po Sloveniji in širše. Vzgajali – okoli 4. ure zjutraj – so namenjena kavi
so plemenske ovne za Biotehnično fakul- in pogovoru, pripoveduje Avgust, nato
teto v Ljubljani, a se dejavnost s časom pa se začne delo. »V hlevu že dolgo nisem
finančno ni več izplačala. Dopust v doli- bil, tako da ne vem, kakšne barve so naše
ni Trente, kjer biva avtohtona slovenska ovce.« Včasih odpelje v vrtec in šolo vnu-
bovška ovca, namenjena predvsem pri- ka, sicer pa si vedno naredi lep dan, pra-
reji mleka, je vzbudil zanimanje, da sta vi. »Tudi če je dež. V roke vzamem dobro
z ženo začela razmišljati o pridelavi sira. knjigo, čeprav bi moral narediti hiške za
Prve ovce so pripeljali kar v prtljažniku zajce. Ampak ker sem prelen, jih še nisem
katrce, se spominja. Ker sta bila domači- in zajci so še vedno zunaj. Ženi so pojed-
ja in hlev stara, so morali ustrezno prip- li vso korenje in peteršilj, tako da ga bom Pravi, da je veren in hodi v cerkev.
Odločil se je, da se ne bo ukvarjal s po-
litiko in da sprejme vsako različno mne-
nje. Hkrati razlaga, da je tudi trmast in
zamerljiv, če ima razlog za to. A mi smo
med pogovorom predvsem opazili, da
se rad pošali, tudi na svoj račun, in da je
sogovornik z zanimivim in pozitivnim
pogledom na življenje. »Na koncu gremo
vsi za vonjem krizantem. Eni prej, drugi
kasneje, ampak vsak korak si bližje. In če
se tega zavedamo, zakaj se danes toliko
prepiramo v tej naši občini, pa tudi na viš-
ji ravni. Samo trenutek živimo na tej lju-
bi zemlji. Pa vojne, pa nesprejemanje enih
in nesprejemanje drugih. Pustimo človeku
naj živi po svoje, kakor mu paše.«

Nika Teraž
Foto: lasko.info

33