Page 13 - LaskiBilten_st90_NR

KRAJEVNE SKUPNOSTI

KS SEDRAŽ nja NOB Laško. Prireditev se je zaključila s pesmijo Tam, kjer
sem doma, ki so jo izvedli šolski band AART Rimske Toplice in
Aprilsko dogajanje mladinski pevski zbor Žarek.
v Sedražu Prireditev je potekala v sproščenem vzdušju z zavestjo vseh
prisotnih, da smo lahko ponosni na svoje prednike, ki so nare-
V aprilu smo člani dili to deželo spet slovensko in da lahko tam, kjer smo doma ob-
Društva Govce pripra- čudujemo prečudovito naravo in poslušamo slovensko besedo.
vili in postavili tradi- K. Š.
cionalni mlaj v središ- Foto: Lilijana Ratej
ču Sedraža, prav tako En kovač konja kuje
smo že tradicionalno
postavili in zakuri- Kol‘ko žebljev pot-
li kres ter se družili z rebuje, en, dva, tri, pa
obiskovalci kresova- povej število ti!
nja. Upamo, da bomo En kovač je sloven-
lahko še naprej nada- ska ljudska izštevan-
ljevali s tradicijami ob ka, ki ritmično in z gibi
praznovanju 1. maja. ponazori delo kovača.
Kovač je bil nekoč težak, a cenjen poklic brez katerega ljudje
Člani na podeželju niso mogli shajati. Dandanes je treba kovače iska-
Društva Govce ti z lučjo pri belem dnevu. Njihove izdelke pa lahko vidimo le
še v muzejih, v zasebnih zbirkah, na rokodelskih sejmih ali pa
v kakšni umetniški kovačnici. Ob potoku Ogečnica v Rimskih
KS RIMSKE TOPLICE Toplicah stoji kovačnica, objekt, ki je bil gospodarsko poslo-

pje v okviru domačije Privšek. Na začetku je bil v objektu mlin,
V Rimskih Toplicah občinska prireditev ob dnevu upora kasneje pa so mu dodali tudi kovačnico, v kateri je delal znani
proti okupatorju kovaški mojster Franjo Kaluder (1912-2000). Kovaško delo je

opravljal od 1939. do 1997. leta, kar je zapisano na zidu v kovač-
nici. – fotografija.
To je zadnji zgodovinski zapis kovaškega mojstra Kaludra, ki
je bil poznan daleč naokoli. Branko Deželak iz Brstovnice pove,
da je bil star 17 let, ko je postal pri Kaludru kovaški vajenec in
se je pri njem tudi izučil za kovaškega pomočnika. Kovačnica, v
kateri je delal znani mojster, pa je v svoji osnovi ostala opremlje-
na do časa, ko je Občina Laško odkupila del zemlje in objekt z
namenom, da se zgradijo oskrbovana stanovanja za starejše ob-
čane in se kovačnica vključi v kompleks (Odlok o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Laško). Žal že več kot dvajset let
V soboto, 23. aprila 2022, je bila v Rimskih Toplicah na parki- kovačnica propada pred našimi očmi in z njenim propadom iz-
rišču pred večnamensko dvorano občinska prireditev ob dnevu ginja tudi del kulturne dediščine. Morda pa je postavitev učnega
boja proti okupatorju. Na prireditvi so sodelovali Moški pevski čebelnjaka ob bližini kovačnice priložnost in izziv, da si novo in
zbor Laško, Godba na pihala Laško in učenci OŠ Antona Aškerca staro podata roko. Ali je Občina Laško pripravljena sprejeti izziv
Rimske Toplice, ki so prireditev tudi povezovali. Prireditev se je in urediti učno kovačnico? Ali je pripravljena ohraniti objekt
začela s himno in pozdravom praporščakom, veteranom, županu kot del kulturne dediščine? Ali je pripravljena objekt zaščititi,
Francu Zdolšku in poslancu DZ Matjažu Hanu ter vsem osta- očistiti in ohraniti stavbno dediščino podeželja? V notranjosti
lim prisotnim. Po uradnem pozdravu je spregovoril župan obči- bi se lahko uredil muzej, ki bi dal možnost vpogleda v kovaško
ne Laško Franc Zdolšek, ki je poudaril, kako pomembno je, da se obrt in bi postal del turistične ponudbe z zgodbo. Ali bomo
ponovno lahko udeležujemo prireditev, saj v preteklih letih zara- dovolili, da stara kovačnica popolnoma propade? Ali pa bomo
di epidemiološke situacije to ni bilo mogoče. Povedal je, da je ob- sledili slovenskem pregovoru?
činska prireditev ob dnevu boja proti okupatorju vsako leto v eni Pameten kovač ima hkrati več želez v ognju.
od KS občine Laško in da je vesel, da letošnjo prireditev gosti KS Jelka Kapun
Rimske Toplice, saj je bilo iz teh krajev veliko ljudi, ki so prehodili
dolgo pot in so zaslužni, da danes živimo v samostojni državi Slo-
veniji. Po županovem govoru se je predstavil Moški pevski zbor
Laško, ki je zapel pesmi: Moj dom in Slovenec sem.
Na prireditvi sta ob spremljavi mladinskega pevskega zbo-
ra Žarek s pesmijo Za Slovenijo živim nastopili tudi tretješolki
Osnovne šole Antona Aškerca Žana Bezgovšek in Lara Jančič.
Učenci so obudili spomin tudi na 100 let od rojstva Karla De-
stovnika-Kajuha, ki je v celotni Sloveniji pustil neizbrisen pečat
in se je zavzemal za svobodo, pravico in lepše življenje. Njemu
v spomin so recitirali njegove pesmi. Nekaj zgodovinskih dej-
stev je povedal tudi gospod Andrej Mavri, predsednik združe-

13